Motivacija za zdravo življenje

Ljudje zapravljajo vedno več denarja za hitre popravke telesa, članstva v fitnes klubih, “zdravo hrano”, osebne trenerje in druge produkte za “izboljšanje življenja”. Internet je preplavljen s ponudbami o “top 10 zdravih živilih”, “hrani za izboljšanje zdravja”, “izklesanih trebušnih mišicah v 15 minutah dnevno” in tisočih fitnes straneh, ki podajajo strokovne nasvete. Med vsemi temi oglasi se tu in tam znajde tudi kakšna instant motivacija za zdravo življenje.

Kljub vsemu temu, pa človeštvo nadaljuje po poti debelosti, počasnosti, lenobe in bolezni. Človeštvo je v težavah.

Motivacija za zdravo življenje

Pogosto slišimo vprašanja v stilu: “Vem, kaj moram narediti, a se nikakor ne morem motivirati. Mi lahko pomagate?”

Odgovor je takšen: Lahko vam damo samo orodja, ki jih lahko uporabite, ko najdete svojo motivacijo. Osebna trenerja, Tamara Simovič in Aleš Potrč, ali pa prehranski svetovalec Mario Sambolec, vam bodo z veseljem pomagali pri predstavitvi teh orodij. Kako pa jih boste uporabili, je na vas.

V nadaljevanju vam predstavljamo pogoste pasti iskanja motivacije in neuspeha pri izvajanju zdravega življenjskega sloga v praksi.

Motivacija za zdravo življenje #1: Bodite kot Yoda

V trenutku, ko preberete članek na temo vadbe ali prehrane in si rečete: “Res bi moral pričeti s tem,” ste že izgubili. “MORAL BI”, so besede poraza. Zakaj?

Ker ste pametni. Ker veste, kaj morate narediti, da izboljšate svoje zdravje. Veste, da morate pričeti jesti pravo hrano in prenehati jesti nezdravo. Veste tudi, da je večina hrane, ki se promovira kot zdrava, v resnici drek. Veste, da je prehrana predstavlja 80 % vašega uspeha ali neuspeha. Veste, kako telovaditi ali pa vsaj veste, da obstajajo na internetu dosegljivi programi vadbe. Poznate osebne trenerje ali ljudi, ki se ukvarjajo s fitnesom. In veste, da vam bodo z veseljem podali kakšen nasvet.

Če potegnemo črto: vsi veste, da zdrava prehrana v kombinaciji z dovolj telesnega gibanja izboljšuje vaša življenja na številne načine.

Ekipa motiviran.si se trudi, da vam poda čimveč motivacijskih člankov in spodbuja vašo voljo, predanost in željo po spremembi.  

Če se vrnemo k Yodi…ta je rekel: “Naredi ali ne. Poskus ne obstaja.”

Prenehajte torej razmišljati “moral bi” in pričnite to delati. Takoj, kar ta trenutek. Vsakič, ko si rečete “moral bi”, se spustite na tla in naredite 10 sklec. Ali pa 20 počepov. Ne glede na to, kje ste. Morda ob tem motivirate še koga poleg vas – sodelavca morda? Poskusite, zabavno bo.

Motivacija za zdravo življenje #2: Pričnite graditi sistem

Vam je katera izmed spodnjih situacij znana?

  • “Samo en arašid M&M” ali “Samo en kos torte” postane celotna vrečka/krožnik
  • “Vadbo sem izpustil že včeraj. Zakaj bi se toraj mučil danes? Nima smisla.”
  • “Eh, tako ali tako mi bolj ustreza pričeti naslednji mesec.”

Ne glede na to, kakšen je vaš izgovor veste, da ste edina oseba, ki to verjame. Lahko se prepričujete, da nimate časa ali da ste imeli slab dan v službi ali pa da resnično niste oseba, ki bi zmogla vaditi in pravilno jesti. Na tej točki pričnete dvomiti o svoji volji in se spraševati, kako se motivirati.

Ne gre samo za pomanjkanje volje/motivacije, temveč za pomanjkanje priprav in pravega sistema.

Morda res ne morete vsi avtomatizirati vaše vadbe ali prehrane, lahko pa avtomatizirate vaše mišljenje, da bo spodbujalo pozitivne spremembe navad. Da se oblikuje nova navada, traja okoli 30 dni. Če avtomatizirate svoje misli prvih nekaj tednov, lahko iz enačbe odstranite čustva, dokler ne pričnete videti pozitivne spremembe in zgradite zagon. Če so lahko nekateri znani ljudje v svoje življenje sprejeli navade, kot je kopanje z zrakom, lahko tudi vi privzamete zdrave navade.

Kot je rekel Sir Isaac Newton: “Stvar, ki počiva, teži k počitku” in “stvar, ki je v gibanju, teži k gibanju”. Ali če to prenesemo na ljudi: Nekdo, ki je slab v tem, da bi bil v formi, bo še naprej slab v tem, dokler ne postane nekdo, ki je dober v tem, da je v formi in bo ostal v formi.

Z avtomatizacijo vašega mišljenja se lahko torej napajate preko počasnih tednov z manj zagona, dokler ne bo to postala vaša navada.

Motivacija za zdravo življenje #3: Popravite svojo prehrano

Ko govorimo o zdravju in boljšem izgledu, predstavlja prehrana 80 do 90 odstotkov uspeha. Posledice slabe prehrane ne morete popraviti z vadbo. Pa vendar smo se že vsi znašli v situaciji, ko smo ob basanju z vrečko čipsa ali pico sami sebi dopovedovali, da “sedaj pa resnično moramo začeti zdravo jesti”.

“Moral bi jesti bolje/jesti manj/popraviti prehrano” je neuporabna fraza, katere rezultat vsekakor ni pozitivno dejanje. Zato prenehajte govoriti, da bi morali.

Namesto tega si naredite sistem in načrt prehranjevanja in se znebite vseh misli, ki bi vas odvrnile od zastavljenega cilja, vse dokler ne slišite pohval, kot so “hej, koliko kilogramov si pa ti že izgubil?” in “izgledaš čudovito”. Ko je zagon enkrat na vaši strani, vas nič več ne bo ustavilo.

In da smo si na jasnem: medtem, ko to berete, nimate pravice misliti, da boste pričeli jutri. Ne jutri. Ne zvečer. Sedaj.

Motivacija za zdravo življenje #4: Ustvarite seznam smem/ne smem

Ustvarite seznam jedi, ob katerih nimate nobenega samonadzora in seznam jedi/živil, za katere veste, da so slaba. Če veste, da te jedi uničujejo vaš trud, potem se iz enačbe enostavno znebite skušnjave in čustev s pravilom, da JIH NE SMETE JESTI.

Eden izmed razlogov, zakaj je na primer paleo dieta tako uspešna je, ker je iz nje odstranjeno praktično vse, kar zavaja. Pri tej dieti se točno ve, kaj se lahko uživa – meso, ribe, perutnina, zelenjava, sadje in oreščki. Če živilo ne pade v eno izmed teh kategorij, se enostavno ne uživa. Preprosto. Ne gre več za vprašanje volje, temveč je ta odločitev neka samoumevnega.

Če si želite pričeti boljše jesti in veste, da je določena hrana slaba za vas, potem naredite seznam, na katerem jasno piše, kaj lahko jeste in česa ne. Če ste oseba, ki se bori s slabo samokontrolo, ko se govori o nezdravi hrani, potem pri vas sistem “samo eno” ne deluje. Preberite si, kakšna mora biti prehrana aktivnih.

Pa naj vas ne skrbi, da vas bodo ljudje čudno pogledali, če boste odklonili rojstnodnevno torto ali če boste pomfri zamenjali za solato. Velika večina ljudi se tako ali tako prehranjuje nezdravo, nimajo kondicije in so nesrečni. Pa najverjetneje so še zadolženi. Zakaj bi vas torej skrbelo njihovo mnenje? Lahko si pomagate tudi z namišljeno alergijo – enkrat, ko boste povedali, da nečesa ne smete, boste imeli za vedno mir. Lagati res ni lepo, a v tem primeru je morda za vas najboljša možna izbira.

“Ne, hvala” je neverjetno močna kombinacija besed – naučite se jo uporabiti.

Motivacija za zdravo življenje #5: Počistite shrambo

Sedaj, ko ste si naredili seznam smem/ne smem je čas, da iz enačbe odstranite skušnjavo. Če veste, da se ne morete osredotočiti na nič drugega, dokler ne pojeste Milke v spodnjem kuhinjskem predalu, potem poskrbite, da bo najbližja Milka ostala na polici v trgovini. Če se izognete skušnjavi, to ne pomeni, da ste šibki. To pomeni, da ste pametni. In da se ne marate po nepotrebnem mučiti. Preberite si še nekaj koristnih nasvetov, kako se uspešno boriti proti želji po sladkem.

Možnost “samo eno” enostavno ne obstaja več.

Enako velja za vse nezdrave prigrizke med obroki. Odprite vse predale, pobrskajte po shrambi in odstranite vse skrite zaloge, ob katerih bi lahko naredili spodrsljaj. Če ne morete biti v istem prostoru, kot je Planica, brez da bi si jo privoščili kar iz banjice, potem pač ne imejte doma Planice.

Pa brez pogostih izgovorov, kot so:

  • “Če sem že kupil/plačal, bom pa ja menda pojedel”;
  • “Ne morem si privoščiti zdrave hrane”;
  • “Moja družina še vedno uživa te stvari, ne morem jih zavržti”;
  • “V službi imamo še vedno v košarici mini čokoladice”.

Motivacija za zdravo življenje #6: Ne telovadite le z možgani

Ljudje imajo neverjetno razvito domišljijo, ko si je potrebno izmisliti izgovor zakaj ravno danes ne morejo telovaditi. Najpogostejši med njimi je seveda, da nimajo časa. Razčistimo kar sedaj in tukaj: Ne, ni res – imate čas za vadbo.

Vsakdo, ki trdi, da ne more najti 30-45 minut dnevno, nabija. Za vadbo lahko imate čas zgodaj zjutra, popoldan, ko otroci delajo domačo nalogo ali pozno zvečer, ko otroci že spijo. Prepričani smo, da bi vsakdo v svojem urniku našel čas za vadbo, če bi si ga upal resnično vzeti pod drobnogled. Morda bi se samo moral odpovedati kakšni seriji, večernim poročilom, “popoldanskemu počitku” ipd. Nenazadnje pa lahko tudi med gledanjem televizije telovadite na tekaški stezi ali sobnem kolesu. Ali pa med oglasi nardite nekaj vaj za moč. Uporabite domišljijo, ki je tako izvirna takrat, ko potrebujete izgovor.

Tudi če vadbo raztegnete čez cel dan, je bolje kot nič. Če imate možnost, pojdite v službo/trgovino peš ali s kolesom.

Nekaj priročnih nasvetov, kako se motivirati, dokler ne vidite razultatov truda:

1. Začnite z majhnim

Zavežite se k 5 minutam vadbe dnevno. Ne glede na to, kaj se zgodi, morate izpeljati teh 5 minut vadbe. Hitro se boste naučili, da je najtežji del pričeti. Ko pa enkrat osvojite teh 5 minut, bo lažje nadaljevati.

2. Telovadite zjutraj

Imejte tekaške čevlje in oblačila ob postelji. Ko se zbudite, se takoj oblečite. Tako ne bodo v proces vključena nobene misli. Če čakate na kasnejši čas za vadbo, je veliko več možnosti, da “pride kaj vmes” ali da najdete odličen izgovor.

3. Mentalni premik

Gre za preprost trik možganov. Sedaj bolečino povezujete z vadbo. Korist sedenja na kavču je v tem trenutku tista, ki vas spodbuja k sedečemu položaju. Če pa se osredotočite na to, kako dobro se počutite po vadbi in kako boleče je izpuščanje telovadbe, ste naredili mentalni premik.

4. Ustvarite si sistem odgovornosti

Eden izmed primerov, je na primer, da poveste prijateljem o svoji nameri in pričnete pisati blog (lahko tudi kaj bolj zasebnega). Med prijatelji si izberite mentorja, ki mu dajte 200 evrov. Vsakič, ko dosežete nek zastavljen cilj, naj vam prijatelj vrne del denarja. Tako boste imeli dober razlog za vadbo – dobiti nazaj svoj denar. Če si ob tem zastavite še časovni izziv, pa toliko bolje.

5. Prilagodite svoje cilje

Če si rečete, da želite shujšati, je to popolnoma neuporabno. Če si rečete “želim shujšati za 20 kg,” pa je lahko to prevelik zalog. Sploh, če ne gre čisto po vaših načrtih. Namesto, da se ukvarjate s številkami, se raje osredotočite na grajenje zdravih navad, kot so:

  • “Trikrat tedensko bom telovadil in hodil”.
  • “Za vsak obrok bom jedel samo jedi s seznama “smem”, razen dvakrat tedensko”.
  • “Trikrat tedensko bom obiskal fitnes. Vsakič, ko bom obisk izpustil, bom daroval 5 € v dobrodelne namene.”

 

Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂

 

Se želiš pridružiti največji družini motivirancev v Sloveniji?

Prodajna lekcija št. 3: Tjaša iz Vitapurja me je spravila v posteljo

O sebi rad razmišljam kot o težkem plenu. 

Sem zadržan. Sem izbirčen. Preverjam informacije. Ocenjujem alternative. Če pristanem na zmenek, en ne bo zadostoval. Niti dva. Včasih niti trije ali štirje. In ko že misliš, da me imaš, ti spolzim med prsti.

A Tjaši z Vitapurja je uspelo. Bila je nekaj posebnega.

V nadaljevanju ti bom zaupal, zakaj, a najprej tole…

Ko je Gary Vaynerchuk rekel: »Ljudje ne gledajo obcestnih plakatov, ko vozijo, pravzaprav niti na cesto ne gledajo,« je imel prav. SMS-anje in telefoniranje sta vse večja povzročitelja prometnih nesreč. V sosednji Italiji se jih na račun tega pripeti kar tretjina, na izsledke raziskave, kako je s Slovenci, pa bomo morali še malenkost počakati. Sumim, da nismo nič bolj pridni.

A prepričan sem, da Gary ni želel reči, da obcestni plakati v svetu oglaševanja niso več smiselni. Želel je le poudariti, da so nove oblike oglaševanja učinkovitejše in prinašajo številne prednosti.

Z e-mail marketingom, Facebook oglasi, spletnimi piškotki itn., lahko izvrstno merimo »performance«, sledimo obnašanju potrošnika in ga spoznamo do obisti, potem pa ga nagovarjamo znova in znova ter mu ponujamo točno tiste informacije, ki ga zanimajo.

Povejte mi, koliko ljudi je videlo vaš izvrstno oblikovan plakat, za katerega ste odšteli celo plačo?

Bom še bolj zahteven.

Povejte mi, kakšne so njihove navade, kaj počnejo v prostem času, kje živijo, koliko zaslužijo, ali imajo družino, gledajo Game of Thrones, pričakujejo novorojenčka, se ukvarjajo s športom?

Ne morete?

Ste prepričani, da jih vaš fidget spinner, katerih ste s Kitajske naročili za cel ladijski kontejner, sploh zanima?

In če jih, lahko samo molite, da jim v tistem trenutku, ko se pojavite ob cesti, že stotič ne zapiska nov Facebook notification. Janezu je med ponedeljkovo vožnjo v službo sosed lajkal nedeljsko pojedino z žara, vam pa je priložnost splavala po vodi. Tolažite se s tem, da se za kazen Janezov sin pred sošolci ne bo mogel pohvaliti z novim spinnerjem.

Skratka, trnek ste vrgli v morje in sedaj čakate …

A bodite brez skrbi. Kljub vsem pomanjkljivostim billboardi ne gredo nikamor. Tudi oglasi v tiskovinah ne. Niti televizijski oglasi, čeprav jih raje izkoristite za praznjenje mehurja in skok po čips.

Tam so namreč z razlogom. Obstaja odličen razlog, da so oglaševalci pripravljeni odšteti 5 milijonov dolarjev za 30-sekundni oglas med Super Bowlom. V teh primerih ne kupujejo zgolj velikega občinstva. Kupujejo ugled, prepoznavnost in izpostavljenost. Obenem pa upajo, da nanje naletite ravno v trenutku, ko imajo primerno rešitev za vaš problem.

Tjaša se mi je prikupila zaradi njene vztrajnosti.

Več kot enkrat mi je dala vedeti, da ji ni vseeno zame. Pisala mi je, če dobro spim, mi podelila nekaj dobronamernih nasvetov, kaj naj jem zvečer in kako naj si pričaram udobno spalnico.

Pravzaprav mi dvori že leta. Neverjetnih 7 let.

tjasa-vitapur
Dokaz. Preveri datum. 🙂

A njeni emaili preprosto niso vžgali. Namesto tega me je dobila na klasično finto – z reklamami v poštnem nabiralniku. Ravno na dan, ko sem se komaj skobacal iz postelje, depresiven, s trdim vratom in bolečinami v hrbtu. Še en dan sedenja za računalnikom pred mano.

In potem darilo iz neba. Tjašin super vzglavnik, narejen po meri ravno zame, ki spim v vseh mogočih spalnih položajih in s 70 odstotnim znižanjem. Za nakup sem bil zrel kot tepka. Odveč je povedati, da ni dolgo trajalo, preden sem z navdušenjem zlezel v posteljo in ga preizkusil.

A zgodba se tu ne konča.

Tjaša je pametna punca. Že mi pošilja nove ponudbe, popuste in informacije. Ve, da si mojo zvestobo mora prislužiti.

Dobro se zaveda, da me želita razvajati tudi Nastja in Andreja iz Malince, pa še tista blondinka iz Dormea, katere ime sem pozabil.

Naj besede podkrepim s statističnimi dejstvi:

  1. 80 % prodaje zahteva po sestanku še 5 dodatnih telefonskih klicev.
  2. 35-50 % prodaje bo opravil prodajalec, ki se bo prvi odzval.
  3. 63 % ljudi, ki iščejo informacije o vašem podjetju, ne bo opravilo nakupa še vsaj tri mesece – 20 % jih ne bo kupilo celo leto.
  4. 50 % potencialnih strank je kvalificiranih, a ni pripravljenih za nakup.
  5. Potencialne stranke, ki jih redno nagovarjamo, opravijo 47 % več nakupov.
  6. V kateremkoli trenutku je samo 3 % vašega tržišča aktivnih kupcev. 56 % jih ni pripravljenih, 40 % jih je pripravljenih začeti.

Poznavanje nakupnega procesa je nekaj, s čimer bi moral biti seznanjen vsak podjetnik.

Torej, preden naslednjič izjaviš: »Me bodo že poklicali, če bodo kaj potrebovali« ali »jaz sem svoje naredil, silil jih pa ne bom«, naj ti povem kruto resnico. Strankam je malo mar za tvoje podjetje. O njem ne razmišljajo 24/7 tako kot to počneš ti. Pravzaprav o njem sploh ne razmišljajo. Vse dokler ne vidijo tvojega oglasa, e-mail sporočila ali nove blog objave.

Prodajna lekcija 3 se torej glasi: Tvoja naloga je, da stranki nenehno dvoriš. Ko bo pripravljena, bo kupila.

In napiši kak dober rumen naslov od časa do časa. Pomaga, ti povem. 😛

 

Če potrebujete pomoč ali brezplačen nasvet pri digitalnem marketingu ali pospeševanju prodaje, me kontaktirajte.


    Kako se z udobnega kavča spraviti na manj privlačen kolesarski sedež?

    Kolesarjenje je vedno zabavno. Včasih boli. Včasih je ideja, da bi zajahali svoje kolo zadnja stvar, ki jo želite izpolniti. Včasih je motivacija za kolesarjenje nekje daleč stran. Nekaj pa zagotovo drži: Ko se vrnete s kolesarskega izleta, si redko rečete: “Žal mi je, da sem danes kolesaril”. V 99 % se po kolesarjenju počutite bolje. Je tako?

    Motivacija za kolesarjenje

    Kako torej premagati navidezno ogromno razdajo med udobnim stolom ali kavčem in manj privlačnim kolesarskim sedežem? Ključ je v mentalni žilavosti in nekaj preprostih trikih za povečanje motivacije za šport. V nadaljevanju vam predstavljamo najboljše nasvete za dvig vaše motivacije za kolesarjenje.

    Imejte cilj

    Če ga nimate, ga poiščite. Ni potrebno, da se prijavite na tekmo. Lahko gre že samo za željo, da bi ostali v formi in zdravi, razdalja, ki jo želite prekolesariti, število kilogramov, ki jih želite izgubiti ali pa sokolesar, katerega rekord želite preseči. Ena stvar vsekakor drži: vsi imamo razlog za kolesarjenje. Če se na ta razlog redno opominjate, vam bo to pomagalo spodbuditi željo po kolesarjenju.

    Vaš cilj je lahko osvojitev bližnjega hriba. Vaš cilj je lahko kolesarski izlet. Idejo zanj lahko poiščete na spletni strani Mance Korelc, ki se je odločila obiskati vsa jezera v Sloveniji. Če pa ste bolj tekmovalnega tipa, pa se v Sloveniji vsekakor odvija dovolj zanimivih kolesarskih tekmovanj – od gorskih do cestnih. Za vsakega se najde kakšno. In nič ni boljšega, kot premagovanje samega sebe. Vsekakor odlična motivacija za kolesarjenje.

    Vendar pozor: visoka pričakovanja lahko samozavest v športu. Zato bodite pri postavljanju ciljev realistični in zmerni.

    Izkoristite svoj omejen čas

    “Nimam časa.”

    To je eden najpogostejših in najpriročnejših izgovorov večine ljudi. Vsi smo ga že kdaj uporabili. Naj vam razkrijemo skrivnost: v večini primerov je početi nekaj bolje kot početi nič. Morda res nimate časa, da bi pred službo koelsarili 3 ure. Če pa imate eno uro časa, jo izkoristite.

    Začnite s 15-minutnim ogrevanjem, nato pa postopa povečujte ritem in tempo in vstopite v 35-minutni trening. Zadnjih 10 minut izprežite svoje noge. Če imate na voljo le eno uro časa za kolesarjenje, potem morate izkorititi vsako minuto. Ne kolesarite celo uro brez zastavljenega cilja. Vsako minuto vozite z določenim namenom in načrtom. To seveda ne pomeni, da mora biti vsaka minuta boleča, vendar pa mora biti 60 minut, ki jih imate na voljo, dobro strukturiranih.

    Kolesarite s prijateljem

    Ljudje smo narejeni tako, da nam že najmanjši izgovor zadošča, da opustimo idejo in izgubimo motivacijo. Zato je včasih dobrodošlo, da imamo nekoga, ki nas spodbuja in obratno. S prijatelji se dogovorite za skupno kolesarjenje, saj vas bo ideja, da bi prijatelja razočarali in pustili na cedilu, motivirala, da boste odši na kolo. Nihče si ne zasluži, da ne bi spoštovali njegovega časa.

    Poleg tega, da je kolesarjenje s prijatelji dobra motivacija za kolesarjenje, pa lahko na takšen način tudi enostavno presežete svoje cilje in zmožnosti. Sokolesar vas namreč ves čas žene k boljšim rezultatom. Na nek način med vožnjo ves čas tekmujeta. In dokler je to tekmovanje zabavno in v mejah, je seveda zelo pozitivno za vašo motivacijo. Za bolj osredotočen trening tudi ultrakolesar Silvo Pšeničnik prakticira kolesarjenje v skupini.

    Poiščite si trenerja

    Trener je tisti, ki vam bo podal načrt treninga kolesarjenja. S tem boste lahko oblikovali strukturo svoje kolesarske rutine. Dober trener bo pripravil načrt, specifičen za vas – za vaše fizične sposobnosti, psihično pripravljenost, razpoložljiv čas in cilje.

    Poročanje o svojem napredku je zelo dobra motivacija za kolesarjenje. Trener ves čas skrbi za vašo osredotočenost in vas spodbuja, tudi ko vam ni do treninga.

    Kolesarjenje naj vam postane rutina

    Najverjetneje ste že slišali, da ponavljanje stvari vedno znova in znova povzroči, da to postane rutina. Sprva si postavite majhen cilj, ki se ga boste redno držali – na primer kolesarjenje za vikend.

    Izberite si pot, ki vam je všeč. To bo postala vaša standardna pot, na kateri boste lahko merili svoj napredek. Redno kolesarite po tej poti ob določenih dnevih in si merite rezultate od začetka do konca. Ko boste osvojili željene rezultate, pa pričnite povečevati število dnevov, ko kolesarite. Tako boste kolesarjenje uvedli v svoj urnik kot nekaj rutinskega. Ob tem, ko boste spremljali svoj napredek in se gnali naprej, bo vsakič lažje.

    Javno govorite o svojem kolesarjenju

    Vsem povejte o svojih kolesarskih načrtih. Več ljudem, ko to poveste, težje je vzeti nazaj in odnehati, saj bi se ob tem počutili poraženo in osramočeno. Prav tako javno govorjenje o načrtih v naše možgane vgradi pozitivne namere.

    Vseeno pa bodite pri govorjenju o kolesarjenju zmerni, da se vas ljudje ne bodo naveličali poslušati. In predvsem, da ne boste ukanili svoje možgane, ki bodo pričeli verjeti, da ste vse, o čemer govorite, že osvojili.

     

    Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂

     

    Se želiš pridružiti največji družini motivirancev v Sloveniji?

    Premagajte socialno anksioznost v 4 korakih

    Socialna anksioznost je naučen odziv na travmatične izkušnje. Na primer: če starši na zgovornega otroka v javnosti kričijo “utihni”, je lahko to zanj izredno travmatično, saj se otrok za preživetje zanaša na starše. Da bi si otrok zagotovil preživetje in ljubezen staršev, prične nehote skrivati svojo zgovornost in se pretvarjati, da ta lastnost pri njem ne obstaja. Vendar še vedno obstaja.

    Kakšne so posledice?

    Takšen otrok prične sovražiti svoj zgovorni del osebnosti. Socialni pritisk s strani učiteljev, sošolcev, prijateljev in drugih, mu lahko jemlje pogum še na številnih drugih osebnostnih področjih. Morda je želel otrok deliti svoje mnenje, vendar so ga sošolci zasmehovali. Ta zavrnitev povzroči, da se prične bati deliti svoje mnenje s komerkoli.

    Socialni pritisk je odličen za družbo, ker zagotavlja, da ljudje nimajo prostih rok, da bi povzročili nepovraten kaos. Vendar pa lahko pri posameznikih socialni pritisk vodi v leta trpljenja zaradi zatiranja določenih osebnostnih lastnosti. Da bi si zagotovili minimalno socialno odobravanje, se pričnejo izogibati socialnim situacijam. Vendar pa kadarkoli to naredijo, prisilijo negativna prepričanja v svojo lastno nezadostnost.

    Socialna anksioznost oža cono udobja

    Vsakokrat, ko ste prisiljeni v socialno interakcijo, imate izbiro – ali se ji izogniti ali pa se vključiti. Vsakič, ko izberete možnost izognitve, investirate v negativna prepričanja in občutke, ki ožijo vašo cono udobja.

    Predstavljajte si, kako omejena bo postala cona udobja po tisočih izmaknjenih interakcijah, v katerih spodbujate svojo napačno prepričanje, da so ljudje zastrašujoči. To sicer lahko slej ko prej spoznate in logično ovrednotite, a bo prepozno. Žal ste se že natrenirali v prepričanje, da so ljudje bolj grozni, kot v resnici so.

    Edini način, da to prepričanje obrnete, je, da investirate v nasprotna vedenja. Pričnite se z ljudmi zapletati v pogovore vsakič, ko vas ima, da bi se izognili interakciji. Socialna anksioznost se bo tako sčasoma manjšala.

    Kako premagati socialno anksioznost?

    Za ljudi, ki so bili celo svoje življenje stisnjeni pod težo socialnega pritiska, je lahko to velik izziv. Takšni ljudje imajo malo razlogov, da bi verjeli v svoje sposobnosti in se samozavestno sporazumevali z drugimi. Socialna anksioznost ima v njihovem življenju prevelik vpliv.

    V pomoč pri premagovanju socialne anksioznosti smo vam pripravili štiri uporabne napotke.

    1. Sprejemanje samega sebe

    Deli samega sebe, ki se jih sramuješ, potrebujejo ravno toliko sprejemanja, kot pozitivni deli tvojega jaza, ki prejemajo socialno odobravanje. Sprejemanje jeze ne pomeni, da morate postati nasilni. Sprejemanje inteligence ne pomeni, da morate postati arogantni in “vedeti vse”. Sprejemanje pomeni samo, da morate tem delom samega sebe dati dovoljenje, da obstajajo.

    Sprejemanje pomeni samo, da morate delom samega sebe dati dovoljenje, da obstajajo.

    Socialna anksioznost pri ljudeh povzroči strah, da jih bodo drugi sodili zaradi svojih zatrtih lastnosti. Ker sami ne sprejmejo svojih lastnosti, ne pričakujejo, da jih bodo drugi. Ljudje s socialno anksioznostjo je pogosto strah, da ne bodo vedeli, kaj reči, da bi ljudi impresionirali in si pridobili njihovo odobravanje.

    Namesto, da zapravljate vso to energijo, jo raje uporabite za to, da dovolite svoji kreativnosti, da se izraža v zanimivem, prijetnem pogovoru.

    2. Sprejmite strah in vseeno ukrepajte 

    Vsakič, ko imate v glavi misli, podobne “Želim si (govoriti s simpatičnim neznancem, iti na zabavo, javno nastopati, itn.)”, lahko to v vas sproži odziv strahu.

    To je ključen trenutek, v katerem ste se prisiljeni odločiti ali boste postali bolj samozavestni ali bolj socialno omejeni. Vsakič, ko se izognete nečemu, kar si pravzaprav želite poskusiti, neizogibno nagradite svoj strah in ga ojačate. Sami sebe nagradite za to, da ne naredite tega, kar si pravzaprav želite.

    Kakšna neumnost, kajne?

    Namesto, da se upirate situaciji, sprejmite odziv strahu. Tako boste dobili zagon, da se boste povezali z drugimi, namesto da bi se jim izognili. Začutite strah in vseeno ukrepajte. Sprejmite, da je strah neizogiben in neprijeten in zdržite v družbi kolikor dolgo morete.

    3. Ne lovite samozavesti 

    Če je vaš cilj, da bi postali samozavestni, potem se morate na pamet naučiti enciklopedijo socialnih veščin, da bi delovali brez neprijetnih napak. Ne glede na to, kako pozitiven izgleda ves ta trud, pa pravzaprav samo potrdi prepričanje, da vam samozavest manjka.

    S tem, ko sami sebe prepričujete, da potrebujete samozavest, si neprestano govorite, da je sploh nimate.

    Nekateri ljudje postanejo zasvojeni s pozitivnimi sporočili glede iskanja samozavesti in sreče. Če se lahko odpoveste želji, da bi bili samozavestni in sprejeti v družbi, potem končno ne boste več zaskrbljeni in paranoični glede popolnega vedenja.

    Ne potrjujte ideje o pomanjkanju samozavesti s tem, da jo iščete. Že sedaj ste dovolj samozavestni.

    4. Pristnost

    Sprejmite, da je vredu, da vas nimajo vsi radi in vas vsi ne obožujejo. Resnica je, da nikoli ne boste všeč vsem na svetu. Prav tako tudi ni potrebno, da v svoje življenje sprejmete vse. Vsi imamo dovoljenje, da drug drugega zavrnemo.

    Če skrivate svoje resnično mnenje in si želite družbenega odobravanja, samo preprečujete drugim, da bi vas spoznali. Pri tem tvegate, da vas ljudje ne bi marali, če bi bili pristni. Vendar pa to ni pomembno. Vsekakor bodo v vašem življenju ljudje, s katerimi se lahko povežete in ki bodo imeli radi točno tisto, kar ponujate.

    To pomeni fraza “bodi pristen”. Ljudje, ki imajo socialno anksioznost se pogosto pritožujejo, da je ta nasvet nerealističen. Samozavestni ljudje so pristni po naravi. Ne filtrirajo ves čas vsake svoje izgovorjene besede in ne skušajo iskati odobravanja.

     

    Vir: Wealthy gorilla

    Error: Contact form not found.

    Kako pripraviti Feelgood pico?

    Sicer nisem poznavalec na področju zgodovine in izvorov tradicionalne italjanske kuhinje, ampak bi kljub temu stavil, da pica v osnovi NI zamišljena kot tekmovanje v disciplini “kako spraviti čim več odvečne energije na čim manjši košček testa”. Nadevano testo, ki ga v priljubljeni spačeni različici opisujeta pridevnika, kot sta “redilno” ali “nezdravo”, je bilo na začetku najbrž povsem spodobna in “kulturna” jed. Pošastni zmazek z maščobo prepojenega škroba, po katerem se počutite kot nabito polna blokovska kanta za biološke odpadke, je povsem nova “nadgradnja”. In ne sodi v kategorijo “feelgood pica.”

    Tradicionalno pico si predstavljam kot dobro hrano, mešanico med skromnim in okusnim, preprosto in prefinjeno hkrati. Povsem možno, da se motim. Če se najde kak pica strokovnjak, naj me kar popravi. Čeprav, to niti ni pomembno. Neglede na to, kaj so imeli v mislih prvi osnovalci pice, sta “skromno-okusno” in “preprosto-prefinjeno” temeljni ideji, ki sta porodili recept za zelo kulturno Feelgood pico v 5 korakih. Okusno in hranljivo, takšno, ki nahrani telo in dušo.

    Poleg skrbno izbranih sestavin pripravite še lepo rezino zdrave pameti in ščepec dveh zelo posebnih začimb – preprostosti in zmernosti.

    feelgood pica_sestavine
    Primer sestavin za feelgood pico.

    Feelgood pica v 5 korakih

    1. korak: NE KOMPLICIRAJTE S TESTOM

    Testo je – z izjemo zelenjavnih nadevov – ponavadi najmanj energijsko bogat (kaloričen) del pice. Vem, povsem ste šokirani – testo so poredni ogljikovi hidrati, ki so BAJE super redilni. Naj vas pomirim, v tem hidratofobičnem žlobudranju ni resnice.

    Testo za feelgood pico ima dve sestavini: nekaj žlic moke in precej VODE (plus sol in po želji še pljunek olja, da se lažje razvleče). Še ena pretresljiva novica: navadna moka že sama po sebi ni energijsko bogata, za testo ji dodamo še precej vode. Vse skupaj torej nič od nič.

    Če bi želeli testo narediti zares redilno, potem svetujem uporabo “alternativ” iz oreščkov, na primer mandljevo moko, ki bo po hitrem postopku podvojila energijsko vsebnost testa.

    Poleg tega, PICA JE TESTO. Nadevano testo, ki se tradicionalno dela iz škrobnate moke. Če uporabimo nekaj drugega, se potem temu sploh lahko reče pica? Da ni slučajno “pica brez škroba” kot “šunka brez mesa”?

    2. korak: UPORABITE DOBRO TESTO

    Predlagam dve možnosti:

    (a) NAREDITE TESTO SAMI: Uporabite dobro, polnozrnato ali kakšno specialno, kaljeno moko. Lahko je pšenična, lahko je ajdova, ovsena, ržena ali mešanica večih vrst. Naredite kvašeno ali kislo, lahko se poigrate z nevzhajanim. Možnosti je nešteto. Konec koncev pice ne jeste pogosto – tudi, če uporabite kvalitetno belo moko, na primer pirino ali kamutovo, ne bo nihče umrl zaradi tega.

    (b) NABAVITE TESTO PRI MOJSTRU: Na sliki je naravno vzhajano kislo pirino testo – takšno kot za sourdough pirin kruh – ki nam ga je pripravil mojster Risto (artisanska pekarna Art Bread). Če bi rekel, da je bilo zgolj okusno, bi mu naredil krivico. Bilo je spektakularno. Hrustljavo, pravo pica testo, ampak značilnega “rustikalnega” okusa. Preprosto in prefinjeno!

    3. korak: NAREDITE TANKO TESTO

    Zato, ker ima pica tanko testo. In ja, za dva prsta debelo testo zna postati “težko” in “redilno”, še posebno če ga potem po vrhu naložimo z velikim kupom maščobe … kar nas pripelje do naslednje točke.

    4. korak: NADEVE IZBERITE PREMIŠLJENO

    Kulturna feelgood pico se dela po načelu “manj je več”.

    Sir

    Realno je sir tisti, ki naredi razliko med pošastno pico in kulturno feelgood pico. Niti pri restavracijski pici težava NI samo testo, ampak testo in “LITER” OLJA iz raznoraznih nepotrebnih nadevov.

    200 gramov polnomastnega sira prispeva maščobe za pol dnevnega energijskega vnosa manjše osebe. Na kakšni “dobro obloženi” karikaturi pice se hitro znajde vsaj toliko ali še več sira.

    Sir lahko brez velikih izgub v okusnosti in izkušnji uporabite na varčen način. Na fotografiranih picah (pripeta spodaj) je malo več kot 100 gramov sira. SKUPAJ dobrih 100 gramov, NA OBEH. Nihče se ni pritoževal. Feelgood pica res ne potrebuje glomaznih količin sira.

    Beljakovine

    Isto kot za sir, velja za razne “zlepljene” šunke, mastne slanine, oljnate omake in podobne čirulečarule. Kar kulturna feelgood pica potrebuje je dober kos beljakovin, ki jo uravnoteži in naredi nasitno. Kar kulturna pica NE potrebuje so dodatne kalorije v obliki masti in olj.

    Dobra izbira beljakovin so: tuna v lastnem soku, morski sadeži, lepe rezine pršuta ali druge suhe mesnine, mleta govedina ali nekaj podobnega v “bolj pustem stilu”.

    Zelenjava

    Še nekaj, kar kulturni feelgood pici ne sme manjkati, je drugi temelj dobre prehrane – zelenjava s svojimi vlakninami, minerali in vsemi ostalimi koristmi. Tukaj si lahko daste duška.

    Poleg pelatov uporabite raznovrstne začimbe, papriko, feferone, sušeni paradižnik, čebulo, gobe, bučke, jajčevce itd. Občutljive liste, kot sta na primer rukola in bazilika, dodajte čisto na koncu, po tem, ko pico vzamete iz pekača.

    Češnja na vrhu torte

    Feelgood pico na koncu zaokrožimo s “kulturno porcijo” nekega “finega živila”: oliv, fižola, koruze, ananasa, avokada, staranega sira, suhe mesnine, suhega sadja itd. Ne mešamo vse povprek, ampak ostanemo kulturni, izberemo eno ali dve, mogoče tri. Samo toliko, “da zadiši” je povsem dovolj, da naredi razliko in bistveno izboljša izkušnjo.

    Povrhu gre dobro tudi kakšno jajce, malo čvrstega ali grškega jogurta, žlička smetane itd.

    feelgood pica_postopek priprave
    Primer nadevov za feelgood pico.

    5. korak: PRIPRAVITE IN UŽIVAJTE JO V DOBRI DRUŽBI

    Prisežem, da pica za eno osebo ni niti približno tako slastna kot pica za več oseb. To je sicer samo moja domneva, ampak resno se mi zdi, da je izkušnja tista, ki “naredi ali zlomi” pico. Zato nihče ne je pice sam. Če pa že, stavim, da ne uživa niti pol toliko, kot takrat, ko si jo privošči v družbi.

    Pica je ponavadi vezana za nek družabni dogodek, in predvidevam, da je to tudi eden izmed glavnih razlogov za njeno priljubljenost. Ja, pica je načeloma že v osnovi precej okusna, ampak družabni dogodek ji doda nekaj posebnega. In obratno: okusna pica obogati družabni dogodek. V naših glavah eno potencira drugo, zato imamo pico vedno v tako dobrem spominu.

    Poleg tega gre za “priložnostno jed”. Velik del njenega čara je tudi v tem, da v njej ne uživamo vsak dan, ampak precej poredko, ob posebnih in družabnih priložnostih. Pica deluje po podobnem principu kot kinder jajček – čokolada je že OK, ampak izkušnja in pričakovanje naredita razliko med kinder jajček čokolado in navadno čokolado.

    Medtem je domača peka pice vse to še na kvadrat. Ker pice najbrž ne jeste (vsaj upam, da ne) vsak dan, predlagam, da iz priložnosti naredite “praznik”. Načrtujte, zberite ekipo in jo pripravite doma, v družbi, igrajte se in eksperimentirajte z raznimi kombinacijami. Stavim, da bo izkušnja stokrat lepša, kot če bi vam pico spekel neznani picopek. In to tudi, če pica ne bo “takšna kot v piceriji” in tudi, če se vam malo ponesreči (na primer, ko se vam peki papir zapeče na testo – resnična zgodba).

    Primera Feelgood pice: S tuno in Rustikalna

    SESTAVINE:

    Osnova:

    • 1 kilogram (po 500 gramov za eno) naravno vzhajanega kislega pirinega testa (artisanska pekarna Art Bread),

    • 400 gramov pelatov,

    • poljubna mešanica začimb za pico,

    • 125 g mocarele,

    • dve pesti šampinjonov.

    (a) Pica s tuno:

    • velika konzerva tune v lastnem soku,

    • čebula,

    • paprika,

    • olive,

    • bazilika.

    (b) Rustikalna pica:

    • par rezin pršuta (okoli 60 gramov),

    • origano,

    • rukola.

    POSTOPEK:

    1. Uporabite pekač s prevleko proti sprijemanju, silikonsko podlago za peko, ali peki papir (opozorilo: če uporabljate peki papir pico NE dovolite, da se “usede” nanj – takoj ko je pripravljena, v pečico z njo! Sicer se zna sprijeti. Močno.).

    2. Testo razvaljate zelo na tanko.

    3. Pelate zmečkate z vilico, dodate mešanico začimb in sol, nato zmes nadevate na testo.

    4. Dodate beljakovinske in zelenjavne nadeve (razen pršuta in podobnih zadev, ki pridejo po vrhu).

    5. Razporedite sir.

    6. Močno ogreti pečici pečete samo toliko, da testo postane hrustljavo.

    7. Vzamete iz pečice, po vrhu obložite z zelišči.

    8. Uživate.

    Rustikalna feelgood pica
    Feelgood pica s tuno na levi in rustikalna pica na desni.

    Naša feelgood pica je bila tako zelo kulturna, da smo imeli po DVEH “prostora” še za sladico. Slika sladice na žalost ne obstaja. Zaradi izjemno dišečih “pumpkin spice” začimb v kombinaciji z aromo vanilije in limonine lupine vmešane v sladko skuto in sladki krompir, nam slikanje ni padlo niti na kraj pameti. Na srečo imamo recept, TUKAJ.

     

    Error: Contact form not found.

    Popolnega partnerja imate tik pred nosom, vendar…

    Najprej nekaj razčistimo. Saj veste, da kaj takšnega, kot je popoln partner, ne obstaja, kajne? Seveda imamo različne okuse in preference glede tega, kaj je seksi in atraktivno, bodisi pri zunanjosti ali notranjosti, od videza telesa do osebnosti, samozavesti in čustvene inteligence ter tako naprej.

    Popoln partner je popoln samo za vas

    Res je, naklonjeni smo do tega in onega in to je dobra stvar, a če boste lovili nekaj, čemur pravite popoln partner, boste nenehno razočarani in neizogibno osamljeni. Popoln partner ne obstaja! Pika! Klicaj! Gre za iluzijo, ki so jo ustvarili marketingarji in fantazijo, ki se je oklepamo od časov, ko smo na stene lepili postre naših najstniških idolov, v katere smo bili zatrapani.

    Ideja o popolnem partnerju zavisi od tega, kje se nahajate v vašem življenju. Kar je popolno za vas v danem trenutku, se spreminja skupaj z vami. Kar je bilo za vas popolno v vaših najstniških letih, verjetno ni enako temu, kar je popolno za vas danes. Razen, če se niste spremenili, zrasli, se razvili in spremenili. A ker vemo, da ste se, torej spregovorimo o tem, kar je popolno za vas danes.

    Čakajte. Kako pa sploh lahko veste, kaj je danes popolno za vas? Dajmo besedico “popolno” zaenkrat na stran, saj se jo prepogosto uporablja, zlorablja in je lahko nevarna. Začnimo z besedico pomembno.

    Kaj je pomembno za vas? Kaj je važno? Razmislite o razmerjih, ki ste jih imeli in o stvareh, ki ste se jih preko njih naučili, o tem, kaj deluje in kaj ne, kaj si želite, kaj potrebujete, o ljubezni in izgubi in vaših nezdravih vzorcih. Ovrednotite informacije in se vprašajte, kaj je danes tisto, kar je pomembno za vas?

    Kaj vam je danes pomembno?

    Ali oseba premore lastnosti, ki so vam resnično pomembne? Ne vsako malenkost, saj, poudarjam še enkrat več, popoln partner ne obstaja. Govorimo o velikih stvareh, ki so ključne. O stvareh, ki so lahko prelomne za odločitev o tem, ali graditi skupno prihodnost ali ne.

    Govorimo o razlogih, zakaj se ustaliti s partnerjem. O stvareh, o katerih se niste pripravljeni pogajati, saj ste se lekcije naučili že prejšnjič. O stvareh, ki dajejo gorivo vašemu odnosu. Če jih vaš partner premore, potem ste v njem našli tisto, čemur lahko brez obotavljanja rečete popoln partner. Preberite ta odstavek še enkrat. Vaša naloga je, da ga najdete.

    Če velike stvari, ki so vam pomembne, ne obstajajo v vašem odnosu ali pa partnerju niso blizu, potem ta članek ni za vas. Potem morate prebrati kakšen drug članek. Takšnega, ki govori o tem, kako zapustiti razmerje ali prenehati vlagati v razmerje, ki nikamor ne pelje in vas ne dela srečne.

    Ta prispevek je namenjen tistim, ki imajo motor, a ne deluje tako kot bi lahko. Govori o uglaševanju motorja, namesto o iskanju novega. Večina nas namreč ima popolne partnerje. Le potrebnega dela nismo opravili, da bi to ugotovili. Tako je – popoln partner mora biti poiskan. Da bi imeli partnersko zvezo, ki vam jo bodo zavidali, jo morate zgraditi.

    Popolna življenja v nepopolnostih

    V vsaki osebi in razmerju boste opazili nepopolnosti. Videli boste luknje. Samo vprašanje časa je, kdaj si boste želeli, da bi vaš partner nekaj naredil drugače, se obnašal na določen način, bil bolj potrpežljiv, imel več zagona, razumevanja, pozornosti in tako naprej in tako naprej.

    Če se osredotočamo zgolj na tisto, kar manjka in od partnerja pričakujete preveč, se bo ta manjko povečal in postal bleščeče sonce. Kmalu boste gledali v drugo smer. Postali boste radovedni, kaj vse še obstaja tam zunaj. Mnogi na tak način uničijo nekaj, kar bi lahko bilo čudovito, zgolj zaradi tega, ker ljudi ne sprejmejo takšnih, kot v resnici so.

    To je pogosta napaka v zvezi, ki uničuje in onesrečuje. Če tega mišljenja ne spremenijo, postane vzorec in nikoli ne bodo izkusili dolgotrajne ljubezni. Doživeli bodo samo kratko trajajoča obdobja medenih tednov. Odvisni bodo od bežnih potencialnih priložnosti (kar ni ljubezen), namesto da bi izkusili nekaj, kar lahko spremeni življenje. Zaradi tega moramo najti popolnost v našemu partnerju, ne pa iskati nekaj, čemur radi rečemo popoln partner.

    Kako torej najti popolnost v vašem partnerju? Poglejmo za začetek stvari, ki niso popolne. Nimate namreč problemov s stvarmi, ki so popolne, kajneda?

    Nepopolnosti

    Ona vedno zamuja. On vedno pusti dvignjen pokrov straniščne školjke. Ona vedno pozabi ključe. On ni tako ljubeč, kot želite, da bi bil. Njegov kriv nos. Njena drža. Način, kako žveči hrano. Njegovo godrnjanje. Njeni starši. Seznam lahko nadaljujemo v nedogled.

    Uglaševanje vašega razmerja pomeni, da sprejmete posameznikove nepopolnosti. To ne pomeni, da ne smete izraziti tistega, kar vas moti, če le ni govora o partnerjevem izgledu oz. bolje rečeno, stvareh, ki so izven njegove kontrole. Pomeni, da partnerja sprejmete takšnega, kakršen je. Ne, kar bi lahko bil. Pomeni, da razumete njegovo zgodbo. Pomeni, da ga vidite kot celovito osebnost, ne kot nekoga, ki ga lahko stlačite v vašo idejo o tem, kakšen naj bi bil.

    Kako? Sledite tem korakom.

    Korak 1:

    Sprejmite vse glede vašega partnerja. Vse. Kako se obnaša. Kako se oblači. Kako se prehranjuje, telovadi, govori. Kako gleda na svet. Zapomnite si, da to pride v poštev samo glede “majhnih” stvari, ne velikih, o katerih smo govorili prej.

    Vedite, da tega ne morete spremeniti. Kar je na krožniku, je na krožniku. Vzemite ga z nasmehom ali pa ga vrnite. Ne morete ga poskusiti, nato pa ga modificirati po svoje ali hrane pripraviti na drugačen način. Ljudje nismo obroki.

    Korak 2:

    Partnerja nehajte primerjati s svojimi bivšimi partnerji. To je pogosto vzorec, ki se ga marsikdo poslužuje, bodisi zavedno ali nezavedno. Potruditi se moramo prenehati. V tej igri ni zmagovalca. Past je. Obstaja razlog, zakaj se vam z vašimi bivšimi ni izšlo, zakaj bi torej zdaj želeli, da je vaš sedanji partner podoben prejšnjemu? Zgledal kot on? Se obnašal kot on?

    Ta vzorec vam bo preprečil videti lepoto v osebi, ki stoji pred vami. Prav tako boste živeli v preteklosti. Vsako novo razmerje morate videti kot novo edinstveno izkušnjo. Tu je ključna beseda: “izkušnja”. Si ne želite nove? Če bi on/a bil/a tak/a kot vaš bivši/a, nove izkušnje ne bi bilo. Če to, kar imate sedaj, povezujete z drugimi, vaše razmerje nima prave možnosti.

    Korak 3:

    Namesto, da poskušate spremeniti partnerja, poskusite namesto tega spremeniti sebe. Vprašajte se, kaj se dogaja na globjem nivoju? Ali primerjate, ker vas je strah zavezanosti? Izgube? Zavrnitve? Če boste dodobra premisli, boste morda ugotovili, da gre v resnici za vse kaj drugega kot nepopolnosti v vašem partnerju.

    Vaš partner je že seznanjen s tem, kaj vam ni všeč na njemu. O tem ste že spregovorili. Če že ne verbalno, pa preko energije in z obnašanjem. Namesto, da torej vso energijo usmerjate v to, kako nekoga spremeniti, vložite isto energijo v izboljšanje samega sebe. Vprašajte se, kaj morate spremeniti glede sebe, svojega razmišljanja, pogleda na svet in na odnose, kakšne izkušnje želite imeti, da boste lahko vašega partnerja sprejeli takšnega, kot je.

    Korak 3-in-pol:

    Spomnite se na vsa razmerja, ki niso delovala in poiščite razloge zanje. Dokumentarce odvrtite v svoji glavi in se spomnite vseh slabih stvari, ne samo dobrih. Opomnite se, da sledenje načrtom starih razmerjih vodi zgolj v uničenje sedanjega.

    Korak 4:

    To je najpomembnejši korak, saj vse, o čemer smo govorili, predstavlja zgolj 50 odstotkov rasti in spremembe. Drugo polovico predstavlja izvršitev. Odločili ste se torej iskati popolnost v vašem partnerju, ne pa popolnega partnerja. Super!

    Vprašajte se, kako bo to izgledalo v vsakodnevnem življenju? Kako morate razmišljati? Katere strahove morate premagati? Kaj novega morate prepoznati v vašem partnerju? Kaj morate spremeniti pri sebi, da bi njega/njo lahko videli na tak način?

    Učimo se vso življenje. Delamo napake. Primerjamo. Gledamo čez ograjo. Smo sebični. Iščemo popolnega partnerja. Poskušamo spreminjati in kontrolirati ljudi. Strah nas je. Izgubljamo, a se učimo. Če nekaj lahko rečemo zagotovo, je to dejstvo, da popoln partner ne obstaja. In da le ljubezen ni dovolj. Za uspešno, srečno zvezo se je potrebno ves čas truditi.

     

    Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂

     

    Se želiš pridružiti največji družini motivirancev v Sloveniji?