Motivacija je tema, o kateri ogromno ljudi piše, se pogovarja, vsak pa ima o tej temo svoje mnenje. Nekaterim se zdi pomemben faktor v življenju, zopet drugi se tej besedi posmehujejo. Kdo ima prav?

Vsi imajo prav, saj je to, v kar verjameš, tvoja osebna realnost in tako tudi živiš. Na tej osnovi se je modro in koristno zavedati, da življenje, ki ga trenutno živite, ni nič drugega, kot posledica vašega načina razmišljanje, vaših vrednot in nenazadnje tega, kaj za vas v vašem življenju pomeni motivacija.

Motivacija je gorivo za uspeh in zadovoljstvo

Strokovno definicijo motivacije sem si dovolil vzeti kar iz Wikipedije (prosta enciklopedija), saj je napisana zelo dobro:

Motivacija je psihološki element, ki spodbuja organizem, da ravna v skladu s svojimi cilji, željami, potrebami in notranjo kontrolo. Nanjo lahko gledamo kot na gonilno silo, ki nas prisili, da ravnamo v skladu z nekim ciljem, ali pa to vedenje še dodatno okrepi. Npr. lakota je motivacija, ki v nas vzbudi željo po tem, da bi jedli.

Pojem motivacije različne smeri in raziskovalni pristopi razlagajo različno, vsi pa se skladajo v opredelitvi, da je motivacija:

• občutena napetost, ki je usmerjena k ali proti nekemu ciljnemu objektu,
• notranji proces, ki vpliva na vztrajnost, smer in intenzivnost k cilju usmerjenega vedenja,
• specifična potreba, želja ali hotenje, ki spodbudi k cilju usmerjeno vedenje.

Pa se še mi malo pozabavajmo s to tematiko. Predstavljajmo si situacijo, da sem se odločil, da se bom več ukvarjal s športom – zagotovo ne more škodovati. Ker poznam tehniko sidranja in poglobljenih sugestij, sem to misel oblikoval v “Želim se več ukvarjati s športom.”

Vzemimo primer, da bom to počel dnevno. A kljub vsemu se ne zgodi nič. Še vedno se mi zdi moj udoben kavč precej bolj atraktiven in privlačen, kot iti ven in se gibati.

Kako je to mogoče? Se je kaj podobnega že kdaj zgodilo tudi vam?

Odgovor se skriva v nezavednem umu

Za odgovor na to vprašanje, bomo natančneje pogledali, kaj se je zgodilo v mojem nezavednem umu. Moj notranji knjižničar – imenovan nezavedni um – je dobil predse list papirja, na katerem piše: “Šef bi se rad več ukvarjal s športom!”

Za tem si je dal malo časa za razmislek in se popraskal po čelu. Za začetek, nikjer ni zabeleženo, kdaj se želim več ukvarjati s športom. Sedaj, čez en teden, čez en mesec, čez pol leta, morda naslednje leto? Kadarkoli v tem življenju?

Naslednji manjkajoč podatek: “Kaj natančno sploh pomeni – več se ukvarjati s športom?” V prihodnje hoditi peš ali s kolesom v službo ali po nakupih, namesto peljati se z avtomobilom? Trikrat tedensko igrati košarko ali tenis s prijatelji, oditi v fitnes klub ali na plavanje?

Pa smo tam – moj notranji knjižničar ne more namesto mene odgovoriti na ta vprašanja. Za to ni poklican in niti usposobljen. Zaradi tega bo z največjo verjetnostjo le skomignil z rameni in listek odložil nekam na mizo s pripisom: “Pričakujem nadaljnja natančna navodila.” Tam bo potem sčasoma nanj pozabil – seveda če v kratkem ne bo dobil konkretnih navodil.

Zakaj po navadi novoletne zaobljube ne zdržijo dlje, kot dol konca januarja?

“Več se bom ukvarjal s športom” torej ni najbolj uspešen motivacijski stavek. Tudi ne sodi med močnejše sugestije, ki si jih lahko predstavljamo v življenju.

Sedaj smo torej spoznali, da v primeru, ko naše želje oblikujemo tako površno, da naš nezavedni um ne ve natančno, kaj naj z njimi počne, ima to v največ primerih poseben razlog: V resnici si tega sploh ne želimo.

Ja, vem, da si niste sedaj želeli tega prebrati, a tako je! Morda se je zgodilo, da mi je moj osebni zdravnik ali ortoped priporočal več gibanja, ker imam povišan krvni pritisk in bolečine v križu (to je samo primer – vsi, ki se prepoznate, to je zgolj naključje …).

Seveda nimam nobene želje, da resnično močno zbolim, zato sem zaradi slabe vesti dal šport in gibanje na listo mojih želja. A pozor – za tem ni več moja želja, “Več se želim ukvarjati s športom”, temveč “Ostati zdrav”! Od tega je namreč zelo odvisna (če sploh) moja motivacija, ne pa zaradi športa, kot takšnega.

Obstajata dva prevladujoča motivacijska dejavnika

Prav zaradi tega dejstva si poglejmo stvari z motivacijo malo globlje in resneje.

Načeloma obstajata dva vodilna in prevladujoča motivacijska dejavnika:

• želja in pričakovanje užitka (blagostanja),
• beg pred bolečino in neprijetnimi občutki.

Enega od teh dveh motivacijskih dejavnikov moram imeti, da postanem aktiven. V nasprotnem primeru ne bom dajal mojemu nezavednemu umu dovolj jasnih vzpodbud, da naredim prvi korak. Gorivo našega nezavednega uma so občutki! Brez občutkov se ne zgodi nič!

Ko občutim bolečino, je to zelo močan občutek in posledično tudi močan motivacijski dejavnik. Seveda si želim osvoboditi se te bolečine. To me poganja naprej in spodbuja k aktivnostim.

Podobna situacija je, če imam recimo strah pred letenjem, kar me zelo ovira in omejuje pri realizaciji mojih poslovnih aktivnosti. Morda me lahko celo stane dela in službe, ki ga imam in sem trdo delal nekaj let, da sem do tega prišel. Takšne vrste bolečina se imenuje trpljenje zaradi pritiska.

A vrnimo se k mojemu primeru – nič me ne boli. Zdravnik me je samo opozoril, da se lahko v primeru, da ne bom spremenil svojih navad zgodi, da bom dolgoročno morda imel zdravstvene probleme. Saj veste, sladkorna bolezen, problemi s krvnim pritiskom, srčna ali možganska kap, rak, demenca in podobne stvari. Obstaja samo (majhna) možnost, da dobim katero od omenjenih bolezni, v primeru da ne spremenim svojega načina življenja.

V mojem primeru, bi se torej moral več ukvarjati s športom. Priporočilo zdravnika za mojo psiho, za moj nezavedni um ni oprijemljivo in konkretno. Sem v podobni situaciji kot kadilec, ki sicer kot večina kadilcev zelo dobro ve, da je kajenje zdravju škodljivo in bi bilo dobro in zdravo prenehati s kajenjem. A kajenje mu predstavlja užitek.

Tako dolgo, dokler kakšne znane osebnosti kljub kajenju dosežejo zavidljivo starost ali celo kdo od znancev ali družine, obstaja upanje, da je enaka “usoda” namenjena tudi njemu. Torej dolgo življenje, kljub užitkih ob kajenju.

Podobno je tudi z meritvijo krvnega tlaka, ki ga je naredil zdravnik in mi povedal vrednosti, ki so zame nekaj abstraktnega in me zaenkrat pustijo emocionalno hladnega. A zadeva se lahko zelo hitro spremeni.

Sedaj si predstavljajmo sledeče: eden od mojih prijateljev je imel ravno tako povišan krvni tlak in je pred kratkim, kot strela iz jasnega neba, doživel srčni zastoj. Z veliko sreče je sicer preživel, a lahko bi se končalo tragično. Šok! Naenkrat se je moj fokus spremenil.

Tema je dobila popolnoma drugačno težo in pomen. Nisem se več ukvarjal le z nekimi številkami v moji zdravstveni kartoteki, temveč je realen primer pripeljal do tega, da sem isto temo začel doživljati skrajno resno! Takšen primer v moji okolici mi je pokazal, da je nevarnost resnična – realna in lahko ima povezavo tudi z menoj.

Napolnila me je z do sedaj manjkajočo motivacijo. S čustvi se je naenkrat povečala motivacija: “Strah, da se kaj podobnega ne zgodi tudi meni!” To sicer iz zapečkarja ne bo naredilo športnega zanesenjaka, zagotovo pa bo odločilen sprožilec za več ukvarjanja s športom.

No, pa končno imam motivacijo. To je že velik napredek, tudi ne vezano na dejstvo, da gre za “negativno” motivacijo, torej motivacijo iz druge skupine. Cilj takšne motivacije je vedno preprečitev nečesa. V tem primeru je to povrhu vsega še nekaj, česar nisem občutil na svoji koži in si to zaradi tega težje predstavljam.

Precej bolj dolgoročna bi bila kakšna motivacija iz prve skupine. Torej neka motivacija, ki me bo pripeljala do nečesa lepega, prijetnega, čudovitega, enkratnega, nekaj, česar se bom veselil. Dolgoročno mi mora uspevati, da negativno motivacijo spremenim v pozitivno. Še posebej v primeru, ko mislim resno in želim pri tej novi navadi vztrajati. Recimo, da bom živel življenje z več športnimi aktivnostmi, ki mi bodo omogočile zdravje in dobro počutje!

V primeru, da tudi vi želite v vašem življenju nekaj spremeniti, ker to sami občutite ali ker imate enostavno občutek, da nekaj morate spremeniti – ker vam “le” vaša zdrava logika, vaš zdravnik ali partner govorijo, da vaš življenjski slog ni v redu za vaše zdravje, je to velikanska razlika.

Zaradi tega se naučite v vašem življenju zraven možganov večkrat prisluhniti vašemu srcu!

Za zaključek tega razmišljanja želim z vami deliti modrost, ki jo je pred mnogimi leti zapisal ameriški skladatelj (opera Lord Byron), Virgil Garnett Thomson:

“Nekaj, česar še nisi naredil, poskusi narediti trikrat.”

Prvič, da premagaš strah.

Drugič, da se naučiš, kako gre.

In tretjič, da ugotoviš, če ti je všeč ali ne.

Želim vam obilo uspeha, sreče in zadovoljstva pri preizkušanju!

Vsi tisti, ki želite pri tem pomoč, ste vabljeni na BREZPLAČEN dogodek Mentalno hipnotični večer s Silvestrom in Lauro Kmetič, ki bo 27.2. v Ljubljani in 1.3. v Mariboru. Prijavite se na tej povezavi.