Mentalna žilavost je ključ do kolesarskega uspeha
Mentalna žilavost je ključ do kolesarskega uspeha

Splošno prepričanje je, da so zmagovalci pri kolesarskih tekmah tisti, ki lahko največ zdržijo in pretrpijo. Da bi lahko sledili zmagovalni skupini, postane prošnja telesu, da deluje preko točke udobja, nujna. Noge se morajo premikati navzgor in navzdol, da bi potiskale pedala, medtem ko mora um ignorirati klice mišic na pomoč, ki obupano kričijo, naj se vse že vendar konča. Pri takšnih tekmovalcih sta mentalna žilavost in motivacija za šport ključni za dober rezultat.

Navkljub razbijanju srca, ki ga čutimo že v grlu, mora naš um ignorirati prošnje telesa in nadaljevati s pošiljanjem signalov, da naj nadaljuje z enako stopnjo truda in zavzetosti. Naš um je ključna komponenta za dosežen uspeh.

Mentalna žilavost je ključ

Planu treninga, ki smo si ga zastavili, lahko sledimo v popolnosti  in tako naše telo odlično pripravimo. A če naš um ni natreniran, da bi prenašal bolečino, je neuspeh na dlani. Če ste eden izmed tistih, ki se prehitro vdajo in odnehajo ali če potrebujete strategije, ki jih lahko uporabite, ko ne smete odnehati, nadaljujte z branjem.

Kolesarji dobro vemo, kakšni občutki nas prevevajo, ko se tempo dvigne iz zmernega do bolj intenzivnega. Ko breme postane težko in čutimo bolečine ter naše telo želi prenehati, začnemo znotraj sebe iskati trenutek, ko se bomo vdali.

Na dober dan bomo morda zdržali dlje, a nazadnje dosežemo točko, ko popustimo in upočasnimo. Fizično to dene dobro, a mentalno se zavedamo, da moramo biti naslednjič močnejši in zdržati še dlje. Naša mentalna žilavost mora biti izpopolnjena.

Bolečina kot sprožilec

Naš um je lahko bodisi vklopljen, bodisi izklopljen. Lahko pa, namesto tega, da brez razmišljanja sledimo skupini ali vzdržujemo nivo intenzivnosti, kjer naš um prosi za dovoljenje, da bi prenehal, vključimo naš um bistveno bolj zgodaj. To lahko naredimo tako, da neudobje ali bolečino uporabimo kot sprožilec pri številnih strategijah.

V knjigi Športna psihologija za kolesarje (ang. “Sport Psychology for Cyclists”) avtorji predlagajo številne strategije, ki preizkušeno dobro delujejo. Nekaj od teh je povzetih spodaj. Morda bosta za vas prišli v poštev zgolj ena ali dve strategiji, kljub temu pa vas spodbujamo k temu, da začnete z njimi nemudoma eksperimentirati. Predlagamo pa tudi, da si preberete kar celotno knjigo.

Intervalni trening je mučen in je garaško delo. Ne preizkuša zgolj naše zavzetosti, da bi postali močnejši, temveč tudi naše želje in sposobnosti trpeti navkljub temu, da sledi še večja intenzivnost. To odločnost imenujemo mentalna žilavost. Naslednji napotki so idealni za testiranje in izvedbo intervalnega treninga. Preizkusite jih, saj smo prepričani, da vam bodo prišli prav na cesti, predvsem takrat, ko bo čas za to, da daste od sebe vse.

Dihanje in ohranjanje sproščenosti

V prej omenjeni knjigi avtorji podrobno opisujejo in predlagajo vaje za osredotočanje na dihanje. Naj povzamemo in poenostavimo: nadzorujte vaše dihanje, da bi ostali sproščeni.

Ko se spoprijemamo z neugodjem in bolečino, postajamo napeti. Če imamo zategnjene mišice in držo, gre dragocena energija v nič. Za krčenje mišic je namreč potrebna energija. Napete in zategnjene mišice porabljajo energijo, kar pomeni, da bodo noge prikrajšane svojega deleža. Sposobnost ostati sproščen, ko postane naporno, je najvažnejša.

Predstavljajte si, da kolesarite rahlo navzgor ob zmernem tempu. Postopoma se naklon hriba poveča iz 2 % na 4 %. Ker smo predani našemu treningu, poskušamo vzdrževati isti tempo. Torej, če smo s 25 km/h kolesarili po pobočju z 2 % naklonom, potem moramo od sebe dati več, če želimo z isto hitrostjo kolesariti po pobočju s 4 % naklonom. Normalno je, da se naš utrip srca pospeši in da noge prevzemajo večje breme. Vemo, da bomo nazadnje morali upočasniti, a videti želimo, kako dolgo lahko vzdržujemo tak tempo. V trenutku, ko začnemo razmišljati o neudobju, moramo začeti vključevati taktike, da bi ostali sproščeni.

Osredotočimo se na dihanje in zgodnji del telesa. Roke in rame morajo biti mlahave in sproščene, da ne tratimo energije z nepotrebno zategnjenostjo mišic. Nato nadzorujmo dihanje s polnimi in enakomernimi vdihi in izdihi. Napolnimo pljuča s kisikom z globokimi vdihi in izdihi. Hitrost dihanja se bo povečevala, a ugotovili bomo, da bo določen del bolečine, ki jo čutimo izginil. Nanjo se namreč ne bomo več osredotočali ali pa bo izginila, ker bodo naše noge prejele več kisika.

Sčasoma bomo prekoračili prag ventilacije – to je točka, na kateri telo ne more več zamenjati nakopičenega ogljikovega dioksida. Naš živčni sistem bo poskrbel za to, da bomo začeli sopihati proti naši volji. Do te točke pa bomo lahko nadzorovali pretok kisika, naša mentalna žilavost pa bo na preizkušnji.

Vizualizacija

Nekateri posamezniki so med težkimi trenutki sposobni zapustiti svoja telesa, če lahko ta fenomen tako poimenujemo. Ko bolečina narašča in se začne trpljenje, se njihov um poskuša distancirati in odmisliti neugodne dražljaje in telesu še naprej pošilja signale, naj nadaljuje z vadbo. Ljudje, ki so tega zmožni, se začnejo osredotočati na nekaj drugega kot na kolesarjenje ali pa si v daljavi na cesti omislijo cilj. To je še eden izmed učinkovitih načinov, kako se spoprijeti s trpljenjem. Za začetek lahko poskusite z močnim osredotočanjem na dihanje.

Neumno? Zaprite oči in si predstavljajte, kako kolesarite proti čelnemu vetru. Če si energijo okoli nas predstavljamo v obliki ploskega širokega dela, kot je denimo sprednji del tovornjaka, se bomo z vetrom bojevali, tratili dragoceno energijo in se le stežka pomikali naprej. Sedaj pa si predstavljajte, da je energija okoli nas aerodinamične oblike. Kar drveli bomo po cesti naprej z bistveno manj vloženega truda. To sta dva načina, na katera si lahko predstavljamo vir energije, ki nas obdaja na kolesu. Če ste skeptični, preizkusite oba in videli boste, kako se počutite.

Ključ do uspeha se skriva v tem, da je vizualizacija mogočno orodje, ki nam bo pomagalo preusmeriti misli od bolečine in nam omogočilo delovati na višjem nivoju kot običajno.

Načrtujte in prakticirajte

Razmislite o teh preprostih napotkih, preden se vnovič usedete na kolo in podate na pot. Katere besede vas bi napolnile z energijo in kakšne podobe bi sprožile v vaših mislih? Na kakšen način lahko upravljajte z vašo energijo, da vas bo lahkotno prebila skozi veter?

Prakticirajte osredotočanje na dihanje, ko tempo postane težaven in delajte na tem, da boste ostali sproščeni, a vendarle močni. Eksperimentirajte s temi strategijami, ko se boste mučili z dolgimi intervali ali drugimi načini treninga.

Kot vsaka druga stvar, tudi te strategije zahtevajo prakso in nekaj poliranja, da bi bile učinkovite. Hitreje, kot jih boste uporabili, hitreje boste vedeli, kako jih sprožiti in imeti korist od njih, ko boste najbolj potrebovali pomoč. Če želite biti uspešni na kolesarskih tekmah ali v življenju nasploh, morate zgraditi mentalno žilavost. Naučiti se morate, kako  premagati trpljenje, ki ga brez usmiljenja nalagata tako kolesarjenje kot življenje. Druge poti ni.

 

Vir: Sports Psychology Today

Deli
Prejšnji članek5 načinov za iskanje sorodne duše
Naslednji članek30 najbogatejših ljudi na svetu – 2. del
Nejc Krumpačnik
Nejc je glavni urednik in soustanovitelj medijskega portala Motiviran.si. Kot magister medijskih komunikacij ljubezen do medijskega ustvarjanja združuje z znanji s področja prodaje in digitalnega marketinga. Prepričan je, da nobene sanje niso dovolj velike, da si jih ne bi drznili sanjati.