Motivacija za šport je osnova za ves trud in dosežke športnikov. Brez želje in odločenosti, da izboljšajo svoj športni dosežek, so vsi ostali mentalni faktorji, samozavest, moč, osredotočenost in čustva, brez pomena.

Da bi postali najboljši, se morajo športniki motivirati, da naredijo vse, kar je potrebno za maksimiranje lastnih sposobnosti in doseg ciljev. Razkrivamo preizkušene metode športnikov, kako se motivirati za šport.

Kaj je motivacija za šport?

Preprosta definicija motivacije je zmožnost pričetka in vztrajanja pri nalogi. Da bi dosegali najboljše rezultate, morajo imeti športniki željo po začetku razvoja športne kariere ter željo po ohranjanju truda, dokler ne dosežejo zastavljenih ciljev.

Motivacija ima v športu tako pomembno vlogo, ker mora biti športnik pripravljen trdo delati kljub izčrpanosti, zdolgočasenosti, bolečinam in želji po početju drugih stvari. Motivacija za šport je ključna pri vsem, kar vpliva na športne dosežke: fizična in psihična pripravljenost, tehnični in taktični trening ter splošni življenjski stil, kar vključuje spanje, prehrano, delo in odnose.

Pri doseganju rezultatov je motivacija za šport edini element, nad katerim ima športnik nadzor. To je tudi razlog, zakaj je motivacija v športu tako pomembna. Obstajajo namreč 3 stvari, ki vplivajo na izid športnih dosežkov.

Prvič, sposobnost, ki vključuje fizične, tehnične, taktične in psihične sposobnosti. Sposobnost je nekaj, s čemer se rodimo in je ne moremo spreminjati, zato je zunaj dosega našega vpliva. Drugič, težavnost tekmovanja, ki vključuje sposobnost nasprotnika in zunanje faktorje, kot so vremenske razmere, vpliv navijačev in podobno. Tudi nad temi dejavniki nima športnik nikakršnega nadzora. Tretji dejavnik je motivacija, ki direktno vpliva na nivo uspeha in nad katero ima športnik popoln nadzor. Če je športnik močno motiviran, da izboljša svoj nastop, potem bo v to vložil veliko časa in truda.

Če hkrati nastopata dva tekmovalca, ki imata skoraj enake sposobnosti, bo na končni izid vplivala količina trdega dela, vztrajnost in najboljša predstava. Z drugimi besedami – zmagal bo športnik, ki je bolj motiviran za zmago.

Postajati močnejši se ne prične v telovadnici, temveč v glavi.

Točka izčrpanosti

Vsak športnik pride nekje v svoji karieri do točke, ko na treningih in tekmovanjih ne uživa več. Imenuje se točka izčrpanosti, ki se začne, ko postanejo zadeve zanj utrujajoče, boleče in dolgočasne, hkrati pa je to točka, ki je v športni karieri zelo pomembna.

Loči namreč uspešne športnike od tistih, ki nikoli ne dosežejo svojih ciljev. Večina športnikov namreč na tej točki popusti ali celo obupa. Resnično motivirani športniki pa dosežejo točko izčrpanosti in kljub temu nadaljujejo.

Večina športnikov sovraži točko izčrpanosti, obstajajo le redke izjeme, ki se je veselijo. Ta točka nikakor ni prijetna, vendar končni uspeh odtehta žrtvovanje trdega dela. Najboljša možnost na poti športne kariere je, da športnik točko izčrpanosti sprejme kot del napredovanja do zastavljenih ciljev.

Trud = cilji?

Običajno obstaja velika vrzel med športniki, ki si želijo velikih dosežkov in tistimi, ki se za to resnično trudijo. Dokaj enostavno je reči, da želiš postati uspešen športnik, veliko težje pa je to uresničiti.

V primeru, da se pojavi to protislovje, obstajata dve možnosti – ali se znižajo pričakovanja in želje, da ustrezajo vloženemu trudu ali pa je potrebno zvišati vložen trud, da ustreza zastavljenim ciljem. Če je športnik resnično motiviran za dosego zastavljenega cilja, potem je izbira kako se motivirati za šport, jasna.

Znaki nizke motivacije

Obstaja nekaj znakov, ki kažejo na nizko motivacijo in sicer:

• Pomanjkanje želje po ustreznem treniranju,
• Manj kot 100 % vložek v trening,
• Krajšanje ali izostajanje od treningov,
• Trud, ki je neskladen z zastavljenimi cilji.

Tri prelomnice v športu

Prava motivacija za šport pomeni 100 % vložek časa, truda, energije in osredotočenosti v vse vidike športa. Vključuje izvajanje vsega potrebnega za dosego zastavljenih ciljev. Da se v športniku razvije prava motivacija, je potrebno premagati tri prelomnice: usmeritev, odločitev in predanost.

Preden športnik privzame motivacijo, mora razmisliti o različnih smereh, kamor lahko gre v športu. Ima namreč tri možnosti: lahko popolnoma preneha sodelovati, lahko nadaljuje na trenutnem nivoju, lahko pa si prizadeva postati najboljši. Izmed treh ponujenih možnosti se mora odločiti le za eno.

Njegova izbira napoveduje količino časa in truda, ki ga bo vložil v šport ter končni uspeh. Ko se enkrat odloči, mora temu posvetiti sebe v celoti. Če je njegova izbira postati najboljši športnik, potem bo predanost določila ali ima prvinsko motivacijo ali ne. Njegova odločitev biti najboljši ter njegova predanost športu, morata biti ključni prioriteti. Samo s popolno predanostjo svoji usmerjenosti in odločitvi si bo zagotovil pravo motivacijo.

Kako torej razviti motivacijo za šport?

Osredotočenost na dolgoročne cilje

Da bi postali najboljši, morajo športniki v končni rezultat vložiti veliko časa in truda. Na poti do uspeha se znajdejo tudi na točki izčrpanosti, kjer je pomembno, da se osredotočijo na dolgoročne cilje. Morajo se opomniti, zakaj tako trdo delajo in si predstavljati, kaj želijo doseči. Dojeti morajo, da je edina pot za dosego teh ciljev nadaljevanje trdega dela.

Poskušajo si predstavljati občutke navdiha in ponosa, ki jih bodo doživeli ob zmagi. Ta tehnika jih preusmeri iz neugodnih občutkov v točki izčrpanosti, jih osredotoči na zastavljene cilje in v njih vzbudi pozitivne misli in čustva, kar jim pomaga premagati to obdobje.

Trening partner

Običajno je težko biti močno motiviran, če si ves čas sam. Pridejo namreč dnevi, ko tudi športnikom ni do treninga. Ne glede na to, kako močno se prepričujejo, lahko več naredijo le ob pomoči nekoga, ki jih vzpodbuja.

Ta nekdo je lahko trener, osebni trener ali starš. Najboljša oseba je redni trening partner, nekdo, ki ima podobne sposobnosti in cilje in lahko tako za dosego teh ciljev delata skupaj. Velika verjetnost je, da bo vsaj nekdo od njiju motiviran in bo te občutke prenesel na drugega.

Osredotočenost na večje tekmece

Drug način za ohranjanje motivacije je osredotočanje na športnikove največje tekmece. Vprašati se mora, ali res počne toliko kot tekmec in zato vedno naredi še več.

Motivacijski namigi

Velik del pri ohranjanju motivacije vključuje ustvarjanje pozitivnih čustev, povezanih s trudom in doseganjem ciljev. Eden izmed načinov ohranjanja teh občutkov je z motivacijskimi namigi, kot so inspiracijske fraze in fotografije.

Povečati morajo možnost, da pridejo v  stik s citatom ali sliko, ki jih motivira, zato si jih pogosto postavljajo na vidna mesta in jih periodično opazujejo, kar vedno znova vzbudi pozitivna čustva, jih navdihuje in motivira.

Zastavljanje ciljev

Le redko katera stvar je tako nagrajujoča in motivacijska kot zastavljanje ciljev, vlaganje truda v njihovo uresničitev in nato njihovo doseganje. Občutek uresničitve in koristnosti truda vzbuja v njih dobre občutke in jih motivira, da ciljajo še više.

V športu je potrebno vzpostaviti jasne cilje in načine za njihovo doseganje. Ko vidijo, kako se njihov trud obrestuje, jih to dodatno motivira.

Dnevna vprašanja

Vsak dan se morajo športniki vprašati dve vprašanji: ko zjutraj vstanejo “Kaj lahko danes naredim, da bi postal boljši športnik?” in preden gredo spat “Sem danes naredil vse, kar je mogoče, da bi postal boljši športnik?”. Ti dve vprašanji jih vsak dan znova spomnita na njihove cilje in jih motivirata za nadaljevanje.

Vse opisane tehnike so učinkovite in povečujejo kratkotrajno motivacijo. Kljub temu pa motivacija za šport ni nekaj, kar bi lahko bilo podarjeno, temveč izhaja iz notranjosti. Konec koncev si mora športnik resnično želeti sodelovati v določenem športu in si želeti, da bi postal boljši.

Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂