Se v družini pogosto prepirate? Naredite temu konec!

Prerekanja med starši in otroci so v družinskem življenju neizogibna. Družinski prepiri so nekaj vsakdanjega, pri tem pa ni potrebno, da prihaja do trajnih zamer.

Družinski prepiri

Otroci morajo imeti svoj glas in svoje mnenje, kljub temu, da se včasih razlikujejo od starševskih. Le tako bodo imeli občutek, da jih odrasli jemljejo resno.

Kljub nestrinjanju pa je potrebno držati negativen vpliv, ki ga prinašajo družinski prepiri, na minimumu.Podajamo nasvete in predloge kako čim mirneje razrešiti družinske prepire in nesoglasja v družinskem krogu ter ohraniti srečno družino.

Izbira bitk

Glede izbire problema, ki je tema prepira, je potrebno biti selektiven. Kadar je na vidiku potencialen problem je potrebno premisliti, ali je res vreden prepira. Pogostokrat po razmisleku ugotovimo, da ni.

Če želi na primer otrok v šolo obleči stare superge namesto novih ali če želi imeti dekle spuščene lase namesto kitke, to resnično ni vredno prepiranja. Za večino prepirov se ne spomnimo niti, kako je do njih sploh prišlo. Zato je potrebno bitke skrbno izbirati.

Odprtost

Otroku je potrebno dovoliti, da kdaj pa kdaj zmaga. Kadar pride do prepira z otrokom, ga je potrebno poslušati in skušati razumeti smisel njegovega ugovora.

Če je le-ta smiseln in prepričljiv, mora biti starš sposoben priznati napako in narediti, kot si je zamislil otrok. S tem bo dobil otrok občutek cenjenosti in vero v moč komunikacije pri sklepanju kompromisov.

Postavljanje mej

Dokler ostanejo družinski prepiri znotraj določenih mej, so sprejemljiva in produktivna oblika komunikacije. Trajajo lahko, dokler so pod nadzorom, spoštljivi in se nagibajo k rešitvi. Kadar pride do zmerjanja, kričanja in vrtenja v krogu, brez možnosti rešitve, pa jih je potrebno prekiniti. Starš se nikoli ne sme smejati otroku, ne glede na to, kako absurdni in smešni se slišijo njegovi argumenti, saj mu s tem dajejo občutek zasmehovanja. 

Če pride torej prepir na osebno raven, ga je potrebno prekiniti in nadaljevati čez nekaj časa, ko se vsi pomirijo in premislijo o možnih rešitvah. Nekatere družine celo načrtujejo te preložene pogovore. Starš lahko otroku reče, naj se vrne, ko bo imel dodelanih pet argumentov, on pa bo pripravil pet svojih. Lahko se celo dogovorijo, koliko časa ima kdo za predstavitev svojih argumentov ali pa jih predstavijo v pisni obliki. Potrebna je domišljija, v prvi vrsti pa predvsem želja po rešitvi problema iz obeh strani.

Ponavljajoči se družinski prepiri

Če se družinski prepiri glede določene tematike ves čas ponavljajo, je potrebno najti vir težav. Otrok in starš morata premisliti, kaj je sprožilo prepir, zakaj se o tej temi ves čas prepirata, kakšna čustva so vpletena, ko se prične takšen pogovor in kaj lahko naredita, da te prepire dokončno razrešita ali pa se jim vsaj skušata izogniti, dokler ne najdeta rešitve.

Primer: če se otrok vsak večer upira spanju in skuša na vsak način pridobiti pozornost to najbrž pomeni, da mu le-te primanjkuje tekom dneva. Če se z otrokom neprenehoma prepirate glede pisanja domače naloge, je potrebno določiti pravila glede pričakovanj, odgovornosti, nagrad in kazni, ki pa se jih morata držati oba.

Zavezništvo

Nekatere družine skušajo v prepire vplesti tretjo, zunanjo osebo, ki bi delovala kot nekakšen mediator. Ta poteza situacijo pogosto samo še poslabša, saj se ta oseba postavi na eno ali drugo stran. Včasih lahko ta mediator v igro vključi še ostale družinske člane in s tem preusmeri pozornost stran od prvotnega problema.

Znotraj vsake družine se oblikujejo nekakšna zavezništva, koalicije in rivalstva. Včasih se matere in hčere združeno bojujejo proti očetu ali sinu, ali pa se v prepiru proti otroku združita starša. V zdravih družinah ta zavezništva niso trdna, temveč se spreminjajo glede na situacijo in ne prekinejo normalnega delovanja družine. Če postanejo trdna in dolgoročna, pa lahko škodijo družini.

Nezavedanje teh zavezništev znotraj družine je nekaj naravnega. Da pridobite boljši vpogled v družinsko dinamiko, si je potrebno zastaviti vprašanja, kot so: “S katerim članom družine se najpogosteje strinjam (ali nestrinjam)? Katero stran pogosteje zavzamem, ko se prepirajo otroci? S kom v družini običajno preživljam prosti čas? Kdo v družini me najhitreje spravi v jezo?” ipd.

Naj te ne skrbi, da te otroci nikoli ne poslušajo; skrbi te naj, da te vedno opazujejo. ~Robert Fulghum

Otroci se učijo z zgledom

Ne pozabite, da se otroci na podlagi opazovanja učijo, kako starši rešujejo prepire. Opazijo, kako zlahka s partnerjem najdete dobre argumente, ki se končajo z uspešno spravo, opazijo če po prepiru kuhate mulo ali se izogibate prepirom. Otroci si starše vzamejo za model, po katerem oblikujejo sebe.

Vsaka družina ima takšne ali drugačne prepire in nesoglasja, kar je povsem običajno. Pri reševanju težav je potrebna predvsem strpnost, poslušnost, spoštovanje ter vzor. Ni potrebe, da bi se družinski člani izogibali drug drugega zaradi malenkostnih nestrinjanj ali razlik v dojemanju situacij.

 

Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂

 

Se želiš pridružiti največji družini motivirancev v Sloveniji?

Motivacija za zdrav življenjski slog

Ena težjih stvari v življenju je ostati motiviran na dolgi rok. Motivacija za zdrav življenjski slog je pomembna za dosego svojih zdravstvenih in kondicijskih ciljev. Navajamo tri najboljše nasvete, kako jo pridobiti in ohraniti.

Zdrav življenjski slog

Vsi smo bili že kdaj v situaciji, ko smo pričeli s telovadbo in prehranskim načrtom z najboljšimi nameni za svoje zdravje. Postavili smo si cilje, vendar smo pričeli z napačnim pristopom.

Čez dva meseca nas je pričel dohajati star življenjski slog. Začeli smo izpuščati telovadbo, pojedli smo kakšno večerno sladkarijo in stopati na tehtnico samo zato, da smo preverili koliko kilogramov smo pridobili nazaj.

Če si naveličan začenjati znova, prenehaj obupavati.

Živeti na zdrav način je najboljša možna odločitev, ki jo lahko sprejmete. Vseeno pa ta odločitev ni lahka in prinaša številne izzive. Osredotočite se na vpeljavo sprememb, ki vas bodo pripeljale do zdravih ciljev.

Motivacija za zdrav življenjski slog

Vsi imamo razlog za pričetek gibanja, zdrav način prehranjevanja in zagotavljanje zdravega življenjskega sloga. Lahko gre za zdravstvene težave, pomanjkanje energije, prekomerna telesna teža in nizka samopodoba, pomanjkanje kondicije za dohajanje otrok ali vnukov in še bi lahko naštevali.

Ne glede na to, kakšen je vaš razlog, morate najti vir motivacije za šport, ki je dovolj močan, da vas žene naprej, tudi ko je težko, in se nanj osredotočiti.

Osredotočenje

Osredotočenost in disciplina dajeta moč za vztrajanje, ko želite obupati. Obstaja nekaj stvari, ki jih lahko naredite, da ohranite svojo osredotočenost.

Pričnete lahko na primer z ustvarjanjem vizualne table stvari, ki si jih želite doseči z zdravim življenjskim slogom. Vizualna tabla je skupek slik, ki predstavljajo, kaj si želite od življenja. Na primer: če želite izgubiti težo, potem vključite sliko vaše ciljne postave.

Drug način za osredotočenost in ohranjanje motivacije je glasba, ki vas žene k gibanju. Kadar vam ni do gibanja, si zavrtite svojo priljubljeno motivacijsko glasbo in si s tem zagotovite spodbudo, ki jo potrebujete.

Sprememba rutine

Rutina je največji ubijalec motivacije. Če želite ostati navdušeni nad tem, kar počnete, morate spremeniti vsakdanje navade in rutine. Če na primer vsak dan tečete na isti tekaški progi lahko spremenite rutino tako, da naslednjič preizkusite tek v naravi.

Odličen način, da nimate stoječega režima je, da vsak dan naredite nekaj drugačnega. Več nasvetov o popestritvi tekaške rutine si preberite v našem članku “Drugačen dan, isti tek: Kako izstopiti iz tekaške rutine?“.

Spremenite rutino in ne jejte vsak teden iste hrane za zajtrk, kosilo ali večerjo. Spremenite jedilnik in vključite novo in zdravo hrano. Pričnite se ukvarjati z različnimi športi in si tako zagotovite neprestane izzive. Ne pozabite: Sprememba je začimba življenja

 

Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂

 

Se želiš pridružiti največji družini motivirancev v Sloveniji?

Razlogi, zakaj se ustaliti s partnerjem

Zakaj se ustaliti s partnerjem? Dolgoročno uspešne zveze so zgrajene na zaupanju, sprejemanju kompromisov in žrtvovanju. Brez teh lastnosti ne morejo delovati, saj si v zvezi želimo poleg ljubezni čutiti tudi varnost. Ko se ob nekom počutimo varni in samozavestni, smo z njim/njo brez oklevanja pripravljeni preživeti preostanek svojega življenja. Kdaj torej in zakaj se ustaliti s partnerjem?

Nobeden izmed partnerjev v ljubezenski zvezi ne sme imeti občutka, da se mora odpovedati ključnemu delu samega sebe, da bi zveza preživela. ~ May Sarton

Zakaj se ustaliti s partnerjem?

Navajamo nekaj znakov, ki kažejo, da sta se partnerja pripravljena ustaliti.

Neobremenjenost

Skrajna pričakovanja so lahko v zvezi zelo uničevalna. Kljub temu, da si vsi zaslužimo ljubezen in spoštovanje, smo konec koncev le ljudje in včasih nezmožni izpolniti vse žele svojega partnerja. Če je partner zadovoljen z majhnimi stvarmi, ki jih naredimo in na nas ne izvaja pritiska, potem se v svoji koži počutimo sproščeno, v njihovi bližini pa bolj optimistično.

Neposrednost

Na začetku zveze običajno vedno dvakrat premislimo, preden kaj povemo. Partnerja še ne poznamo dovolj dobro in nismo prepričani o njegovem odzivu. Po določenem času pa nam ni potrebno več kimati na vsak njihov stavek. Eden drugega se navadita in vesta, da sta lahko kljub nasprotujočim si mnenjem odkrita, še vedno pa morata spoštovati mnenje in humor drug drugega ter se izogniti sarkazmu.

Nesebičnost

Za tiste, ki jih imamo radi in ki nam ljubezen vračajo, se je potrebno občasno žrtvovati. Kadar si želimo postaviti na stranski tir svoja hrepenenja zgolj zato, da bi videli ljubljeno osebo srečno, potem je to oseba, s katero se želimo ustaliti. Na svetu, polnem sebičnosti, ni lepšega kot nesebičnost v zvezi. V težkih situacijah pomaga, da si nudimo prepotrebno pomoč, hkrati pa vzpodbuja individualno rast, ki okrepi vez med partnerjema.

Samozavest in zanesljivost

Nekateri ljudje so vedno depresivni in delajo iz muhe slona, kar v zvezo privabi negativne vibracije. Seveda imamo vsi ljudje težave, vendar nenehno pritoževanje in stokanje ustvarja v zvezi le razdaljo. To kaže na to, da ti ljudje niso zares zaljubljeni, temveč se drug drugega le nejevoljno oklepajo. Kadar se zavedamo, da se naš partner ne pritožuje ves čas glede določenih stvari in je srečen s tem, kar ima, vemo, da se lahko sooči s katerokoli težko situacijo.

Sprejemanje kapric in neobvladljivosti

Na začetku zveze nismo vsi sproščeni ob čudnih navadah in nerazložljivem obnašanju partnerja. Te stvari nas lahko občasno tudi popolnoma odvrnejo. Ko pa smo z nekom pripravljeni preživeti preostanek življenja, smo sproščeni ob vsem, kar počne. Kadar smo sami, pričnemo te trapaste navade celo pogrešati. Partnerja drug drugega razumeta, vesta za nihanja razpoloženja in stvari, ki bi lahko drugega spravile s tira. Vesta, kdaj je partner slabe volje ali kadar želi nekaj povedati.

Varnost

Nihče ne more zanikati, da nima majhnih, krhkih negotovosti. Vendar, kadar nekomu resnično zaupamo, vemo, da ne bodo razbili našega zaupanja, ne glede na vse. Kljub želji po druženju z drugimi ljudmi in potrebi po osebnem prostoru, bosta konec dneva resnično zvestobo čutila le en do drugega.

Zvestoba

Če nikoli ni bilo pritiska ali postavljanja pogojev, če nikoli ni bilo nobenih skrivalnic in sta oba vedela, da sta popolna kombinacija, je zadeva pravzaprav čisto preprosta – imate ga radi in na koncu dneva si ne želite biti z nikomer drugim, kot z njim.

Če opisane znake prepoznate tudi v vaši zvezi, potem je čas, da s partnerjem naredita korak dlje. To seveda ne pomeni, da ste naredili kljukico in “opravili svoje”, temveč se je potrebno za uspešno zvezo nadalje truditi. Uspešno ste zaključili le poglavje premišljevanja Zakaj se ustaliti s partnerjem, sledi pa poglavje Graditev trdnega ljubezenskega razmerja. Želimo vam uspešno zvezo!

 

Vir: Relationship Rules

Error: Contact form not found.

Sprejmite sami sebe in prenehajte iskati odobravanje

Da bi si omogočili pozitiven pogled na svet in poiskali ključ do sreče, se je potrebno čustveno osamosvojiti. Potrebno je prekiniti spone iskanja potrditve s strani družine, prijateljev in sodelavcev. Potrebno se je sprejeti, kakršni smo, in prenehati iskati odobravanje.

Biti odvisen pomeni biti šibek?

Odvisnost ni šibkost. Dokler je uravnotežena z neodvisnostjo, je pravzaprav zdrava, saj vsi potrebujemo nekoga, ki za nas poskrbi, nas vzpodbuja in opogumlja ter nam daje oporo.

Kadar te stvari prejmemo od drugih in jih uporabimo za negovanje svojega duha, potem gre za zdravo odvisnost, saj pridobimo moč, ki nam omogoča večjo neodvisnost. Gre pravzaprav za soodvisnost, ki je ključ za preživetje medsebojnih odnosov in vključuje tako dajanje kot prejemanje.

Prekomerna odvisnost nastopi, kadar se znajdete v situaciji, ko se trudite pridobiti nazaj svojo čustveno neodvisnost, ki jo potrebujete. Po eni strani gre za močno potrebo po odobravanju, ki včasih pripelje do nenehnih poskusov dokazovanja, iskanja komplimentov in perfekcije, po drugi strani pa za izmikanje in prehitro obupavanje, da bi se izognili neodobravanju in občutkom razočaranja. V teh poskusih ugajanja lahko postanete nerealni, spremljajo vas občutki praznine, nezadostnosti, izgube, zmedenosti in nezanesljivosti.

Izvor prekomerne odvisnosti je različen. Lahko izvira iz načina vzgoje, zasmehovanja v šoli, obdobja najstništva in socialnih pritiskov ali pa zlorabe v partnerski zvezi. Ta odvisnost se običajno razvije, ko se na neko osebo zanašamo na zdrav način in smo namesto podpore deležni razočaranja in obsojanja.

Naš instinkt nam tako ponudi nove strategije, s katerimi iščemo ljubezen, ki jo potrebujemo in se z njimi izognemo bolečini. Vendar pa bolj kot se trudimo, bolj izgubljamo stik sami s sabo in postanemo lutke. Odvisnost se večinoma ne preneha niti takrat, ko s temi osebami omejimo ali celo popolnoma prekinemo stike.

Čustvena odvisnost

Večina ljudi je ujetih v začaran krog čustvene odvisnosti, ki jih vodi v prepričanje, da so lahko resnično srečni le takrat, ko pridobijo odobravanje drugih. Vztrajajo pri prepričanju, da je edini način, da se imajo radi, če jih imajo radi drugi. To jih vodi na pot samorazvrednotenja in brezizhodnosti. Končajo s sprejemanjem odločitev zavoljo pridobitve odobravanja in pozornosti, namesto da bi sprejemali odločitve, ki odražajo njihovo pristnost, življenjske cilje in prizadevanja.

Prisiljujejo se v dejavnosti, ki osrečujejo druge, ignorirajo pa pomembnost skrbi za svoje telo, misli in dušo, z izgovorom, da jim primanjkuje časa in da so ta področja nepomembna. Sprejemanje in ljubezen drugih sta jim poglavitna, sprejemanje in ljubezen do njih samih pa postavljajo na stranski tir. Slej ko prej dobijo budnico, ki jo potrebujejo, vendar na žalost v obliki zdravstvenih in psihičnih težav.

Sprijazniti se ne pomeni podrediti se. Je sprejetje določene situacije in nato odločitve, kaj glede tega ukreniti. ~ Kathleen Casey Thiesen

Kako pridobiti neodvisnost?

Navajamo nekaj načinov za pridobitev neodvisnosti, samospoštovanja in izločitev potrebe po odobravanju.

Dovolite svoji vesti, da vas vodi. Prisluhnite tihemu glasu znotraj vas, saj predstavlja opozorilo, da stvari postajajo nezdrave. Zavedajte se samih sebe in kako pričnete delovati, kadar ste potisnjeni od zid, da bi ustregli drugim. Iskreno premislite, kako ste v zadnjem času poskrbeli zase.

Priborite si razdaljo. Poskušajte preživeti nekaj časa sami s sabo, da vidite, če vam to pomaga zbistriti misli. To je tudi dober način, da v mislih preverite svojo zvezo. “Zdravi” ljudje v vašem življenju vam bodo dali čas in prostor, kadar ju potrebujete in bodo nato veseli vaše vrnitve.

Podarite si ljubezen. Niso samo drugi tisti, ki lahko zapolnijo vašo potrebo po ljubezni. Pravzaprav, če nimate radi samih sebe, boste imeli težavo sprejeti ali čutiti, da si zaslužite ljubezen drugih. Vzemite si čas, da se resnično sprejmete, saj si zaslužite čas, pozornost, nego, sprejemanje, hvaležnost, iskrenost in nežnost. Podarite si te stvari.

Podarite ljubezen ostalim. Prekomerna odvisnost je v resnici zelo sebična lastnost, ki zahteva ves vaš čas in pozornost. Ljudem okoli vas se morate naučiti dajati, brez da bi karkoli pričakovali v zameno. Kadar dajete, je posledično lažje prepoznati situacijo, ko drugi dajejo vam. Ko se naučite dajati, lahko dano sprejmete s hvaležnostjo.

Ključ do sreče

Potrebno se je torej soočiti z dejstvom, da so v življenju področja, na katera nimate vpliva. S tem, ko se sprijaznite s situacijo, se ne predate, temveč razbremenite. Pričnete se zavedati samega sebe, se sprejemati in spoštovati.

Nase prenehate gledati kot na ranjeno osebo brez prihodnosti, temveč odkrijete v vašem življenju pozitivnost, moč in izobilje. Osredotočite se na to, kaj si želite početi v življenju in kako boste to dosegli glede na vašo trenutno situacijo. Ko vam začne rasti samozavest, si lahko predstavljate svojo prihodnost, sprejemate tveganja in počnete stvari, ki ste si jih vedno želeli.

Nikoli ne smete primerjati vaše poti s tisto od drugih ali početi stvari na pričakovan način, samo da bi pridobili odobravanje in sprejemanje. Osredotočeni morate biti nase in na svoje cilje.

Imejte v mislih, da pogosto največja tveganja v življenju prinesejo največje nagrade. Edini način, da boste v življenju dosegli popolno srečo in zadovoljstvo je, da se naučite gojiti srečo znotraj vas in jo pretvarjati v moč.

Če namreč črpate srečo od zunaj, obstaja velika verjetnost, da se bodo dejavniki nepričakovano spremenili in se boste tako znašli v nemočni situaciji. Moč in sreča naj izvirata iz vaše notranjosti. To je pravi ključ do sreče.

 

Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂

 

Se želiš pridružiti največji družini motivirancev v Sloveniji?

Zakaj uspejo le redki?

Vsi poznamo ljudi, ki imajo dobro izobrazbo, primeren odnos in iskreno željo, da naredijo nekaj iz sebe. So dobri starši, vestni delavci in zvesti prijatelji. A kljub svojemu znanju, občutkih in željah živijo v tihem obupavanju. Morali bi imeti veliko več kot imajo, prejemajo pa tako malo. Na drugi strani pa so tisti, ki vedno prejemajo veliko, kljub majhnim zaslugam. Nimajo primerne izobrazbe, imajo slab odnos do sebe in drugih in so pogosto nepošteni ter neetični. Edina stvar, ki jim je skupna s tistimi, ki bi morali uspeti, pa ne, je globoka želja po napredku. Kljub pomanjkanju vrlin, znanja in hvaležnosti, ti ljudje pogosto pridejo na vrh. Zakaj uspejo le redki?

Zakaj uspejo le redki? Zato.

Najverjetneje smo bili že vsi kdaj v svojem življenju v situaciji, ko smo se spraševali o razlogih, zakaj uspejo le redki. Zakaj imajo nekateri dobri ljudje tako malo, medtem ko imajo nepošteni tako veliko? Zakaj preprodajalci drog, člani tolp in drugi kriminalci vozijo Rolls-Royce, medtem ko se številni bojujejo za vzdrževanje svojih poceni jeklenih konjičkov? Če je vaša želja po uspehu tako močna kot njihova in če ste poleg tega bolj filozofsko izpopolnjeni in čustveno prefinjeni, zakaj vam ne gre tako dobro kot njim? Zakaj nekaterim ljudem spodleti, medtem ko drugi uspejo, je lahko begajoče. Včasih se lahko zdi celo nepošteno. 

Najverjetnejši odgovor bi bil, da vi ne delate za dosego svojih ciljev, oni pa. Vi se za svoje cilje ne razdajate popolnoma, oni pa. Vi ne bedite pozno v noč in razvijate novih planov za dosego vaših sanj, oni pa. Vi ne delate trdo čez dan, da bi te sanje uresničili, oni pa. Vi se ne učite vsega, kar je mogoče o industriji in trgu, oni pa. Vi ne vlagate vsega truda v pridobitev vplivnih virov in povezovanje z ljudmi, ki vam lahko pomagajo pri dosegi cilja, oni pa. Medtem ko vi sanjate o prihodnosti, oni na tem delajo. Mogoče stvari res počnejo narobe, jih pa počnejo dosledno in s predanostjo, ki bi večino od vas spravila v sramoten položaj.

Zmagovalci sprejmejo trdo delo. Ljubijo disciplino in kompromise, ki jih morajo sprejemati za zmago. Poraženci, na drugi strani, pa to vidijo kot kazen. In tu je razlika. ~ Lou Holtz

Kako “ukrepati”?

Predstavljajte si, kako drugačen bi bil naš svet, če bi v tem trenutku zaprisegli, da bomo pričeli delovati z vsem, kar trenutno smo, imamo in kjerkoli smo. Kaj če bi vsi dali od sebe 100 % v službi, družini in skupnosti? Kaj če bi takoj zdaj pričeli brati knjige, zamenjali napake z disciplino in se povezovati z ljudmi, ki imajo spodbudne ideje? Kaj če bi takoj zdaj pričeli pretvarjati svoje sanje v načrte in le-te v usmerjene aktivnosti, ki bi nas vodile proti doseganju zastavljenih ciljev? Kaj, če bi se prenehali nenehno spraševati: “Zakaj uspejo le redki?”. Kakšno neverjetno razliko bi lahko naredili! V hipu bi lahko pognali nepoštenost v beg, poštenost pa bi hitela zavzeti mesto, ki ji pripada. Kakšno neverjetno življenje bi lahko delili z družino – življenje, polno izzivov, vznemirjenj in dosežkov. In kakšno lepo dediščino bi lahko pustili naslednjim generacijam – bogastvo vrlin, celovitosti in podlago, s katero bi gradili popolnoma nov svet. In to samo zato, ker bi nam bilo mar dati svojim veščinam in talentom priložnost in tako narediti nekaj iz svojih življenj.

Nepošteni vedno hitijo zapolniti praznino, ki nastane z odsotnostjo dobrega. Edina stvar, ki je potrebna za njihovo zmago, je ležernost poštenih ljudi in na žalost je to situacija, ki jo vsi prevečkrat ustvarjamo. Gre za pomanjkanje močne, disciplinirane aktivnosti, ki nepoštenim omogoča uspevanje, poštenim pa prinaša težave. Če življenje kdaj pa kdaj ni pošteno, ne moremo za to kriviti nikogar drugega, kot sebe.

Če imate pristno željo po napredku, potem je pomembno, da na vsak možen način izvedete vse, kar veste in čutite. Najti morate načine za prikaz vseh vrednot, ki jih imate, sicer bodo le-te ostale necenjene in vaši talenti nenagrajeni.

 

Vir: Success

Error: Contact form not found.

Motivacija za šport

Motivacija za šport je osnova za ves trud in dosežke športnikov. Brez želje in odločenosti, da izboljšajo svoj športni dosežek, so vsi ostali mentalni faktorji, samozavest, moč, osredotočenost in čustva, brez pomena.

Da bi postali najboljši, se morajo športniki motivirati, da naredijo vse, kar je potrebno za maksimiranje lastnih sposobnosti in doseg ciljev. Razkrivamo preizkušene metode športnikov, kako se motivirati za šport.

Kaj je motivacija za šport?

Preprosta definicija motivacije je zmožnost pričetka in vztrajanja pri nalogi. Da bi dosegali najboljše rezultate, morajo imeti športniki željo po začetku razvoja športne kariere ter željo po ohranjanju truda, dokler ne dosežejo zastavljenih ciljev.

Motivacija ima v športu tako pomembno vlogo, ker mora biti športnik pripravljen trdo delati kljub izčrpanosti, zdolgočasenosti, bolečinam in želji po početju drugih stvari. Motivacija za šport je ključna pri vsem, kar vpliva na športne dosežke: fizična in psihična pripravljenost, tehnični in taktični trening ter splošni življenjski stil, kar vključuje spanje, prehrano, delo in odnose.

Pri doseganju rezultatov je motivacija za šport edini element, nad katerim ima športnik nadzor. To je tudi razlog, zakaj je motivacija v športu tako pomembna. Obstajajo namreč 3 stvari, ki vplivajo na izid športnih dosežkov.

Prvič, sposobnost, ki vključuje fizične, tehnične, taktične in psihične sposobnosti. Sposobnost je nekaj, s čemer se rodimo in je ne moremo spreminjati, zato je zunaj dosega našega vpliva. Drugič, težavnost tekmovanja, ki vključuje sposobnost nasprotnika in zunanje faktorje, kot so vremenske razmere, vpliv navijačev in podobno. Tudi nad temi dejavniki nima športnik nikakršnega nadzora. Tretji dejavnik je motivacija, ki direktno vpliva na nivo uspeha in nad katero ima športnik popoln nadzor. Če je športnik močno motiviran, da izboljša svoj nastop, potem bo v to vložil veliko časa in truda.

Če hkrati nastopata dva tekmovalca, ki imata skoraj enake sposobnosti, bo na končni izid vplivala količina trdega dela, vztrajnost in najboljša predstava. Z drugimi besedami – zmagal bo športnik, ki je bolj motiviran za zmago.

Postajati močnejši se ne prične v telovadnici, temveč v glavi.

Točka izčrpanosti

Vsak športnik pride nekje v svoji karieri do točke, ko na treningih in tekmovanjih ne uživa več. Imenuje se točka izčrpanosti, ki se začne, ko postanejo zadeve zanj utrujajoče, boleče in dolgočasne, hkrati pa je to točka, ki je v športni karieri zelo pomembna.

Loči namreč uspešne športnike od tistih, ki nikoli ne dosežejo svojih ciljev. Večina športnikov namreč na tej točki popusti ali celo obupa. Resnično motivirani športniki pa dosežejo točko izčrpanosti in kljub temu nadaljujejo.

Večina športnikov sovraži točko izčrpanosti, obstajajo le redke izjeme, ki se je veselijo. Ta točka nikakor ni prijetna, vendar končni uspeh odtehta žrtvovanje trdega dela. Najboljša možnost na poti športne kariere je, da športnik točko izčrpanosti sprejme kot del napredovanja do zastavljenih ciljev.

Trud = cilji?

Običajno obstaja velika vrzel med športniki, ki si želijo velikih dosežkov in tistimi, ki se za to resnično trudijo. Dokaj enostavno je reči, da želiš postati uspešen športnik, veliko težje pa je to uresničiti.

V primeru, da se pojavi to protislovje, obstajata dve možnosti – ali se znižajo pričakovanja in želje, da ustrezajo vloženemu trudu ali pa je potrebno zvišati vložen trud, da ustreza zastavljenim ciljem. Če je športnik resnično motiviran za dosego zastavljenega cilja, potem je izbira kako se motivirati za šport, jasna.

Znaki nizke motivacije

Obstaja nekaj znakov, ki kažejo na nizko motivacijo in sicer:

  • Pomanjkanje želje po ustreznem treniranju,
  • Manj kot 100 % vložek v trening,
  • Krajšanje ali izostajanje od treningov,
  • Trud, ki je neskladen z zastavljenimi cilji.

Tri prelomnice v športu

Prava motivacija za šport pomeni 100 % vložek časa, truda, energije in osredotočenosti v vse vidike športa. Vključuje izvajanje vsega potrebnega za dosego zastavljenih ciljev. Da se v športniku razvije prava motivacija, je potrebno premagati tri prelomnice: usmeritev, odločitev in predanost.

Preden športnik privzame motivacijo, mora razmisliti o različnih smereh, kamor lahko gre v športu. Ima namreč tri možnosti: lahko popolnoma preneha sodelovati, lahko nadaljuje na trenutnem nivoju, lahko pa si prizadeva postati najboljši. Izmed treh ponujenih možnosti se mora odločiti le za eno.

Njegova izbira napoveduje količino časa in truda, ki ga bo vložil v šport ter končni uspeh. Ko se enkrat odloči, mora temu posvetiti sebe v celoti. Če je njegova izbira postati najboljši športnik, potem bo predanost določila ali ima prvinsko motivacijo ali ne. Njegova odločitev biti najboljši ter njegova predanost športu, morata biti ključni prioriteti. Samo s popolno predanostjo svoji usmerjenosti in odločitvi si bo zagotovil pravo motivacijo.

Kako torej razviti motivacijo za šport?

Osredotočenost na dolgoročne cilje

Da bi postali najboljši, morajo športniki v končni rezultat vložiti veliko časa in truda. Na poti do uspeha se znajdejo tudi na točki izčrpanosti, kjer je pomembno, da se osredotočijo na dolgoročne cilje. Morajo se opomniti, zakaj tako trdo delajo in si predstavljati, kaj želijo doseči. Dojeti morajo, da je edina pot za dosego teh ciljev nadaljevanje trdega dela.

Poskušajo si predstavljati občutke navdiha in ponosa, ki jih bodo doživeli ob zmagi. Ta tehnika jih preusmeri iz neugodnih občutkov v točki izčrpanosti, jih osredotoči na zastavljene cilje in v njih vzbudi pozitivne misli in čustva, kar jim pomaga premagati to obdobje.

Trening partner

Običajno je težko biti močno motiviran, če si ves čas sam. Pridejo namreč dnevi, ko tudi športnikom ni do treninga. Ne glede na to, kako močno se prepričujejo, lahko več naredijo le ob pomoči nekoga, ki jih vzpodbuja.

Ta nekdo je lahko trener, osebni trener ali starš. Najboljša oseba je redni trening partner, nekdo, ki ima podobne sposobnosti in cilje in lahko tako za dosego teh ciljev delata skupaj. Velika verjetnost je, da bo vsaj nekdo od njiju motiviran in bo te občutke prenesel na drugega.

Osredotočenost na večje tekmece

Drug način za ohranjanje motivacije je osredotočanje na športnikove največje tekmece. Vprašati se mora, ali res počne toliko kot tekmec in zato vedno naredi še več.

Motivacijski namigi

Velik del pri ohranjanju motivacije vključuje ustvarjanje pozitivnih čustev, povezanih s trudom in doseganjem ciljev. Eden izmed načinov ohranjanja teh občutkov je z motivacijskimi namigi, kot so inspiracijske fraze in fotografije.

Povečati morajo možnost, da pridejo v  stik s citatom ali sliko, ki jih motivira, zato si jih pogosto postavljajo na vidna mesta in jih periodično opazujejo, kar vedno znova vzbudi pozitivna čustva, jih navdihuje in motivira.

Zastavljanje ciljev

Le redko katera stvar je tako nagrajujoča in motivacijska kot zastavljanje ciljev, vlaganje truda v njihovo uresničitev in nato njihovo doseganje. Občutek uresničitve in koristnosti truda vzbuja v njih dobre občutke in jih motivira, da ciljajo še više.

V športu je potrebno vzpostaviti jasne cilje in načine za njihovo doseganje. Ko vidijo, kako se njihov trud obrestuje, jih to dodatno motivira.

Dnevna vprašanja

Vsak dan se morajo športniki vprašati dve vprašanji: ko zjutraj vstanejo “Kaj lahko danes naredim, da bi postal boljši športnik?” in preden gredo spat “Sem danes naredil vse, kar je mogoče, da bi postal boljši športnik?”. Ti dve vprašanji jih vsak dan znova spomnita na njihove cilje in jih motivirata za nadaljevanje.

Vse opisane tehnike so učinkovite in povečujejo kratkotrajno motivacijo. Kljub temu pa motivacija za šport ni nekaj, kar bi lahko bilo podarjeno, temveč izhaja iz notranjosti. Konec koncev si mora športnik resnično želeti sodelovati v določenem športu in si želeti, da bi postal boljši.

 

Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂

 

Se želiš pridružiti največji družini motivirancev v Sloveniji?