Družinski prepiri

Prerekanja med starši in otroci so v družinskem življenju neizogibna. Družinski prepiri so nekaj vsakdanjega, pri tem pa ni potrebno, da prihaja do trajnih zamer.

Družinski prepiri

Otroci morajo imeti svoj glas in svoje mnenje, kljub temu, da se včasih razlikujejo od starševskih. Le tako bodo imeli občutek, da jih odrasli jemljejo resno.

Kljub nestrinjanju pa je potrebno držati negativen vpliv, ki ga prinašajo družinski prepiri, na minimumu.Podajamo nasvete in predloge kako čim mirneje razrešiti družinske prepire in nesoglasja v družinskem krogu ter ohraniti srečno družino.

Izbira bitk

Glede izbire problema, ki je tema prepira, je potrebno biti selektiven. Kadar je na vidiku potencialen problem je potrebno premisliti, ali je res vreden prepira. Pogostokrat po razmisleku ugotovimo, da ni.

Če želi na primer otrok v šolo obleči stare superge namesto novih ali če želi imeti dekle spuščene lase namesto kitke, to resnično ni vredno prepiranja. Za večino prepirov se ne spomnimo niti, kako je do njih sploh prišlo. Zato je potrebno bitke skrbno izbirati.

Odprtost

Otroku je potrebno dovoliti, da kdaj pa kdaj zmaga. Kadar pride do prepira z otrokom, ga je potrebno poslušati in skušati razumeti smisel njegovega ugovora.

Če je le-ta smiseln in prepričljiv, mora biti starš sposoben priznati napako in narediti, kot si je zamislil otrok. S tem bo dobil otrok občutek cenjenosti in vero v moč komunikacije pri sklepanju kompromisov.

Postavljanje mej

Dokler ostanejo družinski prepiri znotraj določenih mej, so sprejemljiva in produktivna oblika komunikacije. Trajajo lahko, dokler so pod nadzorom, spoštljivi in se nagibajo k rešitvi. Kadar pride do zmerjanja, kričanja in vrtenja v krogu, brez možnosti rešitve, pa jih je potrebno prekiniti. Starš se nikoli ne sme smejati otroku, ne glede na to, kako absurdni in smešni se slišijo njegovi argumenti, saj mu s tem dajejo občutek zasmehovanja. 

Če pride torej prepir na osebno raven, ga je potrebno prekiniti in nadaljevati čez nekaj časa, ko se vsi pomirijo in premislijo o možnih rešitvah. Nekatere družine celo načrtujejo te preložene pogovore. Starš lahko otroku reče, naj se vrne, ko bo imel dodelanih pet argumentov, on pa bo pripravil pet svojih. Lahko se celo dogovorijo, koliko časa ima kdo za predstavitev svojih argumentov ali pa jih predstavijo v pisni obliki. Potrebna je domišljija, v prvi vrsti pa predvsem želja po rešitvi problema iz obeh strani.

Ponavljajoči se družinski prepiri

Če se družinski prepiri glede določene tematike ves čas ponavljajo, je potrebno najti vir težav. Otrok in starš morata premisliti, kaj je sprožilo prepir, zakaj se o tej temi ves čas prepirata, kakšna čustva so vpletena, ko se prične takšen pogovor in kaj lahko naredita, da te prepire dokončno razrešita ali pa se jim vsaj skušata izogniti, dokler ne najdeta rešitve.

Primer: če se otrok vsak večer upira spanju in skuša na vsak način pridobiti pozornost to najbrž pomeni, da mu le-te primanjkuje tekom dneva. Če se z otrokom neprenehoma prepirate glede pisanja domače naloge, je potrebno določiti pravila glede pričakovanj, odgovornosti, nagrad in kazni, ki pa se jih morata držati oba.

Zavezništvo

Nekatere družine skušajo v prepire vplesti tretjo, zunanjo osebo, ki bi delovala kot nekakšen mediator. Ta poteza situacijo pogosto samo še poslabša, saj se ta oseba postavi na eno ali drugo stran. Včasih lahko ta mediator v igro vključi še ostale družinske člane in s tem preusmeri pozornost stran od prvotnega problema.

Znotraj vsake družine se oblikujejo nekakšna zavezništva, koalicije in rivalstva. Včasih se matere in hčere združeno bojujejo proti očetu ali sinu, ali pa se v prepiru proti otroku združita starša. V zdravih družinah ta zavezništva niso trdna, temveč se spreminjajo glede na situacijo in ne prekinejo normalnega delovanja družine. Če postanejo trdna in dolgoročna, pa lahko škodijo družini.

Nezavedanje teh zavezništev znotraj družine je nekaj naravnega. Da pridobite boljši vpogled v družinsko dinamiko, si je potrebno zastaviti vprašanja, kot so: “S katerim članom družine se najpogosteje strinjam (ali nestrinjam)? Katero stran pogosteje zavzamem, ko se prepirajo otroci? S kom v družini običajno preživljam prosti čas? Kdo v družini me najhitreje spravi v jezo?” ipd.

Naj te ne skrbi, da te otroci nikoli ne poslušajo; skrbi te naj, da te vedno opazujejo. ~Robert Fulghum

Otroci se učijo z zgledom

Ne pozabite, da se otroci na podlagi opazovanja učijo, kako starši rešujejo prepire. Opazijo, kako zlahka s partnerjem najdete dobre argumente, ki se končajo z uspešno spravo, opazijo če po prepiru kuhate mulo ali se izogibate prepirom. Otroci si starše vzamejo za model, po katerem oblikujejo sebe.

Vsaka družina ima takšne ali drugačne prepire in nesoglasja, kar je povsem običajno. Pri reševanju težav je potrebna predvsem strpnost, poslušnost, spoštovanje ter vzor. Ni potrebe, da bi se družinski člani izogibali drug drugega zaradi malenkostnih nestrinjanj ali razlik v dojemanju situacij.

 

Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂

 

Se želiš pridružiti največji družini motivirancev v Sloveniji?