
Kdo je Dr. Feelgood – Mario Sambolec?
Običajno se potrudim in uvodoma občinstvu predstavim intervjuvanca, če le gre, v najboljši možni luči. To pot sem se odločil, da tipkovnico pri uvodni besedi potisnem v kot, saj je Mario Sambolec kar sam opravil več kot odlično delo.
Kdo bi si mislil, da ima prehranski strokovnjak in osebni trener takšen smisel še za pisanje, in kot boste razbrali iz intervjuja, tudi za humor, podjetništvo, pa še marsikaj drugega. Mario pravi, da bo počaščen, če bo kdo ta obsežen intervju resnično prebral v celoti, sam pa sem drugačnega mnenja. Dvomim, da se bo našel kdo, ki bo z branjem začel, pa ne bo prišel do konca. Obljubim vam, da ga je vredno prebrati, da boste po branju nivo pametnejši in dva nivoja boljše volje.
Bi pa dodal zgolj še tole: z veseljem naznanjam, da bo Motiviran.si z Mariem redno sodeloval tudi v prihodnje. Mario bo preko naše strani namreč objavljal poučne in zanimive vsebine s področja prehranskega svetovanja, ob branju katerih vam zagotovo ne bo dolgčas, saj jih ponavadi začini še s ščepcem humorja in popestri z ravno pravšnjo mero družbene kritike. Vabimo vas, da se na našo stran še vrnete ali pa se vpišete na našo motivacijsko pošto, da ne boste spregledali novih prispevkov.
Uvod
Kdo je Mario Sambolec v prostem času in poslovno? Kaj ga navdušuje, ob čem ga spreleti srh, kaj mu požene kri po žilah?
Mario Sambolec: Poslovno sem dr. Feelgood. To je moj alter ego – superjunak, po katerem se zgledujem in samorog, katerega neustavljivo lovim. Dr. Feelgood ima posebno moč razlagati včasih na videz zapletene pojme pri prehrani in treningu na razumljiv ter uporaben način in pomaga ljudem »zmagati«, karkoli to za posameznika že pomeni: pridobiti kontrolo nad zdravjem, boljšo kondicijo, več moči, manj bolečin v sklepih, shujšati, …
Priznam, da v prostem času nisem nikakršen heroj in že z uvodnim vprašanjem si mi dal eno od dveh nalog, ki mi gresta najtežje od rok: govoriti o sebi in reklamirati se.
Sestra, ki me pozna najbolje pravi, da sem izrazito fokusiran. Morda je to razkošje samskega življenja, ali zgolj posledica precej jasno nastavljenih prioritet. Kaj pa vem … skratka, dober sem v delu, slab v nedelu, vrhunski, ko sem sam, malo slabši v družbi. Moram se naučiti pogosteje stopiti iz svoje glave in preprosto uživati v nečem, kar je nepovezano s prehrano ali treningom.
Večina mojih strahov se potika okoli besede povprečje. Preživeti življenje brez, da bi se nekoga zares dotaknil, nekaj spremenil na bolje, pozitivno vplival na področje, kateremu posvečam toliko energije, … tega si ne smem dovoliti. Kar me straši, me obenem navdušuje – nekoč ustvariti družino, prebirati sporočila strank o uspehu, … navdušujejo me tisti, ki so že tam, kamor želim priti.
Dr. Feelgood
Predstavi nam blagovno znamko Feelgood. Kako uspešen je vadbeno-izobraževalni center Feelgood? Koliko ljudem ste že pomagali pri uresničitvi zastavljenih ciljev?
Mario Sambolec: Dr. Feelgood je blagovna znamka, ki z nečloveško predanostjo uči, vodi in spodbuja ljudi v iskanju zase – za svoj okus, potrebe, zmožnosti, cilje in življenjski slog – najboljši način prehrane in gibanja.
Do nedavno smo imeli svoj vadbeno-izobraževalni center, ki pa je nedavno zaprl svoja vrata, oz. jih je ponovno odprl nekdo drug, pod novim imenom. Razlog je bil osebne narave, ki ga brez zadržkov priznam: vodenje takšnega projekta me je oddaljilo od primarnega interesa, ki je delo z ljudmi pri prehrani in vadbi. Ker z eno ritjo težko sediš na dveh konjih, sem se odločil zajahati tistega, s katerim se najbolje razumeva in sedaj ponovno jezdim svobodno, kot najbolje znam.
Ker z eno ritjo težko sediš na dveh konjih, sem se odločil zajahati tistega, s katerim se najbolje razumeva in sedaj ponovno jezdim svobodno, kot najbolje znam.
Ponosen sem na ta projekt in menim, da bi blestel, če bi se ga lahko ponovno lotil s sedanjim znanjem. Kljub temu ne obžalujem in sem hvaležen za izkušnjo ter priložnost sodelovanja z ljudmi, ki jih spoštujem in stotinami, ki smo jim v tem času uspeli predstaviti pozitiven odnos do prehrane in gibanja. Feelgood center je torej zaprt, nadalje pa cveti osnovna filozofija našega dela.
So bili začetki težavni? Kako ti je uspelo vzpostaviti podjetje, da deluje na nivoju, na katerem je sedaj? Kako si pridobil svoje prve stranke in si zagotovil svoj tržni delež navkljub trenutno zelo močni konkurenci na področju prehranskega svetovanja? Kaj je tvoja konkurenčna prednost?
Mario Sambolec: Začetki so bili, … ponižujoči, trnovi in pravi test karakterja. Ko sem začenjal v tem poslu, več kot desetletje nazaj, je bil oder pri nas rezerviran bolj kot ne za peščico izbranih, večinoma bodibilderjev, ki so podpirali še danes pogost stereotip osebnega trenerstva – peljem te od (mučilne) naprave do naprave, ti napišem nerealen jedilnik in mastno zaračunam.
Takrat komaj polnoletnemu nabritemu difovcu, s svojimi idejami, kako bi se dalo drugače in bolje, je želel malokdo prisluhniti, ali ponuditi roko sodelovanja, zato sem toliko bolj hvaležen tistim, ki so mi ponudili priložnost: Tadej Majerle, na primer, ki mi je dovolil svoje delo opravljati v fitnesu SportClub na Fakulteti za šport ter Marko Mrak, ki je prepoznal in spodbujal moje nekonvencionalne ideje. Opredelil sem se kot učenec, ki kritično ocenjuje okolje in venomer izziva lastna prepričanja v želji, da bi napredoval, znal več, se naučil bolje.
Opredelil sem se kot učenec, ki kritično ocenjuje okolje in venomer izziva lastna prepričanja v želji, da bi napredoval, znal več, se naučil bolje.
Na področju prehrane sem bil neke vrste samouk. Zanimalo me je vse in goltal sem knjige, kot moji sovrstniki takrat alkohol, ter preizkušal vse možne načine prehranjevanja. Od nič ogljikovih hidratov, do samo ogljikove hidrate, od pretežno vegansko-vegetarijanske prehrane, do postenja in »eskimsko« visoko maščobne diete. Preveril sem vsa obstoječa prehranska dopolnila za to-in-ono … v bistvu lahko rečem, da sem pri svojem delu dober predvsem zato, ker sem naredil vse možne napake in se bil pripravljen iz njih učiti, ter znanje uporabiti v prid svojih strank, namesto, da bi se »poročil« le z eno dogmo in to privzeto zagovarjal po principu: one size fits all.
Zanimalo me je vse in goltal sem knjige, kot moji sovrstniki takrat alkohol …
Kako izgleda tvoj tipičen delovnik?
Mario Sambolec: Grozno. Po karakterju sem tip, ki se istoveti z rekom: struktura je svoboda. Moji dnevi so odraz osebnih prioritet in precej predvidljivi. Zbujam se okoli 4-ih, morda 5-ih, nakar sledi uro ali dve pisanja. Direktno. Če sem navdihnjen, ali ne, me ne zanima. To je moje delo in včasih res buljim v prazen ekran, drugič pa spravim skupaj nekaj vrednega pohvale. Do zajtrka naredim vsaj nekaj, ko še cel svet spi (svet = Facebook:), zatorej ni pretiranih motenj.
Sledi zajtrk, ki trenutno igra vlogo meditacije, ter preklop v modus operandi dr. Feelgood: delo s strankami v telovadnici, ali online prehranski coaching. Temu praviloma sledi lasten trening, nato kosilo, morda krajši počitek in popoldne ponovno nastopi dr. Feelgood, vse do večera. Takrat se najraje umaknem, »odklopim«, po navadi pišem dokler mi glava še služi, … naposled se prijetno najem in sladko zaspim. Ali sladko najem in prijetno zaspim, kakor kdaj.
Kaj lahko poveš o svojih zaposlenih? Je v današnjih časih težko ustvariti dober tim? Kaj je potrebno, da neka ekipa dobro funkcionira? Kako pomembna je motivacija zaposlenih, zlasti ko ne gre vse po načrtih?
Mario Sambolec: Z mojega zornega kota nisem imel zaposlenih, le sodelavce. Menedžiranje ljudi mi je dalo v preteklosti največ vetra. Takšno »šefovanje« mojemu karakterju ne ustreza najbolje, zato sem se moral določenih veščin priučiti, kar je odneslo del pozornosti področjem, kjer sem zares dober.
Sedaj je drugače. V dr. Feelgood praksi je trenutno peščica izbranih, ki vsak na svojem področju … »razturamo«, pravzaprav. Kar se da in vedno bolj. Ko imaš z nekom isti cilj, četudi hodita tja po deloma različnih poteh, za motivacijo ter predanost ni strahu.
Odklikaj spodaj na 2. stran intervjuja…