Zdravje in psihologija
Grški rek pravi: “Zdrav duh v zdravem telesu”. Kako si ga interpretiraš?
Mario Sambolec: V mojem pogledu obstajajo trije stebri, figurativno rečeno, ki podpirajo zdravje – psihološki, fiziološki in okoljski.
Psihološki steber bi razložil s čustvi, odnosom do hrane, gibanja, življenja nasploh. Sreča, zadovoljstvo in izpopolnjenost – delati to, za kar si poklican in biti za to poplačan – so »kalorije« s katerimi moramo biti prehranjeni v zadostnih količinah.
Fiziološki steber je telo. So (esencialna) hranila, o katerih sem govoril – dovolj beljakovin, vitaminov, mineralov, … prave hrane, pravzaprav. Pomislite na definicijo zdrave prehrane, ki si jo izpostavil prejle.
Okoljski steber se pojasni že z imenom. Postanemo to, s čimer se obkrožimo. Če imam cilj shujšati, doma pa je vse polno predelane, visoko-kalorične hrane, bom prej ali slej podlegel skušnjavi, ali postal zelo tečna ter zagrenjena oseba. Nekaj bo trpelo. Na drugi strani sem lahko še tako pozitivna oseba, vendar, če bivam v izrazito negativnem in nastrojenem okolju, bom v konstantni borbi s seboj in se mi ne piše dobro na dolgi rok. Prilagoditi okolje tako, da podpre moj karakter in zdravstvene cilje se prav tako izkaže za enakovredno pomembno. Zdrav duh v zdravem telesu bi tako v moji interpretaciji zahteval enakovredno nosilno moč vseh treh stebrov v podporo celostnemu zdravju posameznika.
Zdrav duh v zdravem telesu bi tako v moji interpretaciji zahteval enakovredno nosilno moč vseh treh stebrov v podporo celostnemu zdravju posameznika.
Kako pomembna je motivacija za zdrav način prehranjevanja/življenja? Kako tvoja ekipa obravnava “težje” primere ljudi, ki sicer pokažejo željo po spremembi, a niso pripravljeni zanjo narediti ravno veliko?
Mario Sambolec: Verjetno kakor za koga. Razlogi, zakaj nekaj počnemo, se med nami močno razlikujejo in lahko (na)povedo veliko o posameznikovi predanosti zastavljenemu cilju. Na primer: je vir moje motivacije shujšati izgubljena stava s prijateljem, zaradi katere moram sedaj na dieto, ali me motivira nujnost izboljšati zdravje po komajda preživelem srčnem napadu, ali oči odpirajoči diagnozi.
Če vem, zakaj si posameznik nečesa želi, mu lahko natančneje odgovorim s kaj bo za to potrebno in kako naj se tega loti. Motivacija je tako neke vrste napovednik (filma) – dobrodošla, vendar sama po sebi ne preveč zgovorna in definitivno ne napove konca. Sam sem lahko še tako motiviran preplezati štiritisočaka, vendar mi v opankah (beri: brez primernega pristopa) zelo verjetno ne bo uspelo.
Si delal s kakšnim posameznikom, katerega zgodba se ti je še posebej vtisnila v spomin?
Mario Sambolec: O ja. Verjameš, da se ne spomnim, kaj sem včeraj jedel, niti imena predsednika naše vlade, ali kdo je nazadnje zmagal v obračunu med Mariborom in Olimpijo, ti pa naštejem imena večine ljudi, ki so pristopili k meni po pomoč. Selektivni spomin, ali kako se temu že reče.
Težko izpostavim določen primer, saj so zgodbe ljudi, ki prihajajo do nas, edinstvene. Vsaka na svoj način. Zanimivo je, da sem skozi čas oblikoval nišo za »resnične« osebe, ki jih zanima trdnejše boljše počutje, kako optimizirati zdravje, izboljšati določeno zdravstveno težavo, shujšati, izboljšati splošno kondicijo, … skratka, željni dvotedenskih »instant« diet tik pred poletno sezono in vidnih trebušnih mišic željni v dveh tednih, ne trkajo na naša vrata.
Ali meniš, da smo Slovenci na splošno športen narod, ali bi se morali gibati več? Imaš kakšno idejo, kako bi čim lažje in čim uspešneje prenesli mentaliteto zdravega načina življenja (zdrava prehrana + zadostno gibanje + zdrava psiha) na naslednje generacije? Si morda upaš usmeriti kakšno kritiko ali pa le idejo glede omenjene teme na naš šolski sistem?
Mario Sambolec: Odvisno s kom nas primerjaš. Ne poznam dobro tujih razmer, da bi lahko splošno sodil, za nas pa se šport vendarle zdi omembe vreden del nacionalne identitete. Smučanje, pohodništvo, kolesarjenje, plavanje, ekipni športi, kot so košarka, nogomet in rokomet, prednjačijo po priljubljenosti.
Kako prenesti mentaliteto zdravega življenja na naslednje generacije? Uf, ta odgovor mnogim ne bo všeč. Ne moreš prenesti nekaj, česar nimaš. S tem mislim, da je starš otrokov prvi in pogosto največji vzor. Večkrat to vidim, kot precej težko breme, ki se kljub temu zdi zanimivo orodje in bi ga uporabil v želji naučiti otroka koristnih navad. Ne nazadnje, gre za win-win. Najbolj natančen napovedovalec debelosti v odraslosti morda ni zgolj cuker, kruh, krompir, sesut šolski sistem, ali konstantno visenje na tablicah in računalnikih, temveč debel foter (in/ali mama, kakor želite).
Najbolj natančen napovedovalec debelosti v odraslosti morda ni zgolj cuker, kruh, krompir, sesut šolski sistem, ali konstantno visenje na tablicah in računalnikih, temveč debel foter (in/ali mama, kakor želite).
Šol ne želim kritizirati. Raje bi jim v zameno ponudil iskreno roko pomoči pri oblikovanju čim bolj hranljivih jedilnikov. Verjetno se strinjamo, da so posebej otroci tisti, ki potrebujejo največ hranil, do njih pa se pogosto obnašamo, kot bi bili nekakšen »kompostnik« in posedovali edinstveno sposobnost pretvarjanja nutelle, rižka-bananka, kruha z marmelado in vseh možnih čokopufs kosmičev, v energijo in hranila potrebna za kvaliteten razvoj.
Razumem, da so težave finančne, logistične, … in še cel kup jih je. Nihče ne govori o »popolnosti« – le sveže pripravljenih obrokih iz lokalnih »bio« sestavin. Pravim le, da je možno bolje, kot je sedaj.
Motivacija in prihodnost
Imaš kakšne posebne izzive in cilje za prihodnost?
Mario Sambolec: Najprej bo tu otvoritev prve sezone FZS licence za prehranskega svetovalca, kjer s častjo sodelujem z najboljšimi prehranskimi strokovnjaki na našem področju. V planu je tudi napisati prvo knjigo, nadgraditi programe dr. Feelgood prehranskega coachinga, da bodo še boljši in dosegljivi več ljudem, zadnji, a zato nič manj razburljiv projekt bo v sodelovanju s priznanim in temeljito podkovanim trenerjem na področju vadbe – ponudila bova namreč edinstven program treninga za vse, ki si prepoznajo vrednost prilagojenega pristopa ciljem in sposobnostim vsakega posameznika.
Priporočaj mi knjigo, ki bi jo moral prebrati vsak, ki kaj da na svoje zdravje, počutje in psiho?
Mario Sambolec: Če se poskusim reklamirati, bi rekel, da bo to moja prva knjiga, ko jo končno napišem, do takrat pa preko 200 objav na blogu drfeelgood.si.
V resnici težko priporočim le eno knjigo. Res je odvisno od tega, kaj nekoga najbolj zanima – kakšna specifična zdravstvena situacija, motivacija, »mindset«, komunikacija, … Raje priporočim osebe, ki se mi jih zdi vredno spremljati, če si želite objektivne, znanstveno posodobljene in podprte informacije v zvezi s prehrano in treningom: Brad Schoenfeld, Alan Aragon, Greg Nuckols, James Kreiger, John Rusin, Luka Hocevar, Stephan Guyenet, Mike Israetel, Christian Thibaudeau, idr. Pri nas veliko pišeta predvsem Klemen Rojnik in Nenad Kojič.
Od kod črpaš navdih? Kdo ali kaj predstavlja tvoj vir motivacije?
Mario Sambolec: Jaz čez 5 let. Če bom na isti točki, kjer sem sedaj, sem vmes nekje zafrknil. Samozavesten sem, ker ostajam učenec, ki vztrajno preverja svoje znanje. Ko pomislim, kaj sem govoril pred petimi leti, mi ni (več) težko priznati, da sem bi kdaj tudi v zmoti. Enako želim storiti ponovno čez pet let – vedeti več, znati bolje, razmišljati širše. Naposled, ko preneham rasti – svoje znanje vztrajno izzivati, preverjati in posodabljati – takrat zaključim svojo pot.
Ali obstaja kakšen motivacijski citat, po katerem živiš? Imaš svojega najljubšega? Morda še zaključna misel?
Mario Sambolec: Imam jih nekaj, ki jih uporabljam po potrebi – odvisno od situacije, v kateri se zatečem h citatu v potrebi po mentalni zaušnici.
“Če veš in ne narediš (uporabiš), pravzaprav nimaš pojma.”
“Struktura = svoboda.”
“Z eno ritjo ne moreš sedeti na dveh konjih hkrati.”
“Bodi tako dober, da te ne morejo ignorirati.”
Zaključna misel? To je bil do sedaj v moji karieri najdaljši in najbolj izčrpen intervju. Resnično upam in počaščen bom, če ga kdo dejansko v celoti prebere. Hvala za zanimiva, nenavadna in zahtevna vprašanja.
Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂