Športniki lahko spodjedajo lastno samozavest v športu, ne da bi se tega sploh zavedali. Eden izmed načinov, da jim to nehote uspe, je postavljanje striktnih pričakovanj. Drugi način pa je prepustiti se dvomu vase.
Samozavest v športu in visoka pričakovanja
Pričakovanja so lahko varljiva za športnike in trenerje, ki jim mentalna igra ni poznana. Postavljanje visokih pričakovanj je lahko včasih dobro za uspešnost, športniku pa v resnici prinašajo le nepotreben pritisk. Striktna ali visoka pričakovanja namreč ubijajo samozavest v športu in izsesajo življenje iz nje.
Nekateri športniki si postavljajo tako visoke cilje, da jih je praktično nemogoče doseči – denimo pri košarki biti stoodstoten pri metu vsako tekmo ali pri nogometu zabiti gol na vsaki tekmi. Ko se izkaže, da se takšna pričakovanja ne skladajo z realnostjo in da si je športnik zastavil previsoke cilje, postane zafrustriran in izgubi samozavest za igro, kar se odraža v slabših predstavah.
Poglejmo na primer košarkaše. Imamo posameznike, ki pričakujejo, da bodo vsako tekmo dosegli trojni dvojček. Ravno letos je v ligi NBA padel rekord, ki so ga lovili kar 55 let in ga je postavil legendarni Oscar Robertson davnega leta 1961-62. Russell Westbrook je namreč dosegel neverjetnih 42 trojnih dvojčkov, torej v povprečju več kot enega na dve tekmi. A kljub vsemu mu na skoraj polovici tekem tega ni uspelo storiti. Torej, ne glede na to, kako odličen je športnik, je trojni dvojček na vsaki tekmi enostavno nemogoče doseči! Pa vendar imamo igralce, ki si s postavljanjem takšnih nerealnih pričakovanj naložijo preveliko breme, kar seveda vodi v razočaranje in jezo.
Samozavest v športu in dvom
Previsoka pričakovanja torej spodkopljejo samozavest v športu, zaradi česar se pojavi dvom v sposobnosti, ko stvari ne potekajo po načrtih. Začnemo se spraševati, če smo sploh sposobni zadeti prosti met ali če lahko premagamo nasprotno ekipo. Dvom je nasprotje samozavesti. Ko dvomimo vase, se sprašujemo o naših sposobnostih. Večina igralcev začne dvomiti, ko napravijo napako ali kakšno tekmo odigrajo pod svojim povprečjem.
Dvome je potrebno pretvoriti v samozavestne afirmacije. Da bi to lahko storili, morate na situacijo pogledati s pozitivnega zornega kota. Če denimo dvomite v to, ali ste sposobni zadeti prosti met, si morate reči, da ste jih zadeli že na tisoče in da današnji dan ni nič drugačen. Dvomi so zgolj percepcija situacije. Zapomnite si, da so strahovi, skrbi in dvom zgolj produkti percepcije. Preberite si zanimiv intervju o tem, kako premagati strahove. Gre samo za to, kako gledate na situacijo in dojemate stvari. Osredotočiti se morate na trenutno situacijo, saj nič drugega ni pomembno. Tekmo je potrebno odigrati in to je to.
Vsakokrat, ko stopite na igrišče, morate verjeti vase in imeti potrebno samozavest v igro. Vaša samozavest ne sme biti odvisna od nasprotnika ali kakovosti treninga, ki ste ga imeli prejšnji teden. Res pa je, da se stabilen nivo samozavesti razvije šele tekom več let trdega treninga in prakse.
Zanašajte se na to, kar lahko nadzorujete
Uporabite prakso, trening in pripravo, da bi postavili temelje vaše samozavesti. Ko boste napravili napake, je pomembno, da se spomnite, zakaj si zaslužite biti samozavestni. Ne čakajte na to, da bi se zgodilo nekaj dobrega, da bi lahko to občutili. Prav tako ne dopustite eni sami majhni napaki, da bi omajala vašo samozavest v športu. Zanašajte se na to, kar lahko nadzorujete, to pa sta praksa in priprava. Ostalo prepustite usodi, saj vam drugega niti ne preostane.
Da bi pridobili in ohranili samozavest v športu, je torej pomembno, da se izogibate postavljanju visokih ciljev in nepotrebnim dvomom. Poglejte na področja vaše igre s pozitivne plati. Razmišljajte zgolj o tem, kaj morate storiti v danem trenutku.