Če te ni na Facebooku in Instagramu, ne obstajaš!

Vse je v BRANDU! Če se tega ne zavedate, je skrajni čas, da se začnete! Danes se namreč ves marketing dogaja na spletu – online. Facebook in Instagram pri tem igrata glavno vlogo.

V ospredju sta predvsem Facebook in Instagram

Družabna omrežja so postala sinonim za oglaševanje in marketinške kampanje. Ne glede na to, ali ste malo, srednje ali veliko podjetje. Vsi svoje produkte oglašujejo na njih. Statistika kaže, da povprečen zemljan uporablja vsaj 5 različnih družabnih omrežij.

Slovenska podjetja se moči družabnih omrežij še vedno premalo zavedajo. Mladi podjetniki podirajo rekorde v prodaji in so vsako leto večji in večji. Medtem se »stare živine« ne znajo ali pa nočejo prilagoditi na nove razmere na trgu. To vodi v izgubo in dolgoročno v propad podjetja!

Potrebno se je digitalizirati in postati prisoten na vseh socialnih omrežjih. V ospredju sta predvsem Facebook in Instagram.

Oglaševanje na Facebooku je v tem trenutku najcenejše

Z 1,8 milijarde dnevno aktivnih uporabnikov je Facebook največja oglaševalska stran. Vsi ostali viri skupaj nimajo takega dosega, kot ga ima Facebook. Zato tam morate biti. Če se sami ne znajdete v tem svetu, najemite strokovnjaka, ki bo upravljal z vašo spletno prisotnostjo in večal vaš doseg.

Poleg tega je oglaševanje preko Facebooka bistveno cenejše kot katerakoli druga oblika oglaševanja. Za doseg 1.000 ljudi potrebujete samo 25 centov. Isti oglas vas bo na televiziji stal 7 evrov, v časopisu pa kar 32!

Težava je tudi v tem, da so televizija, časopis in drugi kanali zastareli. Marsikdo preskoči oglase na televiziji, časopise pa večinoma berejo starejši ljudje, ki morda niso vaše ciljne stranke. Po drugi strani smo na Facebooku vedno aktivni in zato je to najboljši oglaševalski kanal!

Instagram vas bo ločil od ostalih

Ker so danes stranke že izjemno poučene in ker je konkurenca ogromna, morate poleg dobre Facebook kampanje imeti še nekaj več. Nekaj, kar vas bo ločevalo od ostalih in kar vas bo naredilo posebne. Tu v poštev pride Instagram.

Instagram je družabno omrežje, kjer predstavljate SEBE. Osebo, ki vodi podjetje. Pokažite vašim kupcem, da ste tudi vi čisto navadna oseba. Morda radi plavate? Potem delite slike z morja. Se vam je v podjetju zgodila smešna prigoda? Delite to. Vse to vas dela bolj dostopnega in pokaže kupcem, kdo ste.

Zavedajte se ene stvari. Ljudje na koncu kupijo vas. Ni pomembno, kakšen izdelek imate, ampak, kdo ste. In bolj boste to znali pokazati, večji uspeh boste imeli!

Verjemite statistiki

Verjemite statistiki. Do leta 2018 bo 2,8 milijarde ljudi imelo vsaj en račun na družabnih omrežjih. Raziskave prav tako kažejo, da pozitiven komentar in ocena vašega podjetja na Facebook strani poveča zaupanje. In zaupanje je praktično vse.

Ko vam stranka enkrat zaupa, je vaša za zmeraj!

Nadalje 90 % mladih (18-29) pove, da so družabna omrežja glavni kanal, preko katerega komunicirajo s podjetjem. Zato je izjemnega pomena, da ste tam in lahko odgovorite na vprašanja vaših obstoječih in bodočih kupcev! S tem boste pokazali, da vas skrbi za stranke in da jim resnično želite pomagati.

Veliko podjetnikov pade v zanko, kjer so oni bogovi, stranka pa navaden smrtnik. A dejstvo je, da je situacija obratna. Brez strank ni podjetja. Brez strank ni prodaje! Zato je pomembno, da ste dostopni in rešujete težave, na katere naletijo vaše kupci, s čimer si boste pridobili zaupanje in ljudje se bodo vračali k vam. Za povečevanje prodaje vam bo koristilo tudi poznavanje korakov nakupnega procesa.

Da so družabna omrežja izjemno pomembna, nakazuje tudi podatek, da kar 40 direktorjev izmed top 50 vodilnih svetovnih podjetij aktivno uporablja družabna omrežja. Govorimo o podjetjih kot so Coca-cola, Microsoft, Starbucks ipd.

Če vas to ni prepričalo, vas bo zagotovo podatek, da je bilo na družabnih omrežjih v letu 2016 skoraj 10 milijard prihodkov samo iz oglaševanja.

Zato postanite vidni in se PRIKLOPITE, preden vas svet dokončno ODKLOPI!

 

Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂

 

Se želiš pridružiti največji družini motivirancev v Sloveniji?

Nina Knez, Kareta: “Vem, da so ljudje sposobni veliko več, kot si pripišejo.”

Kdo je Nina Knez?

Nina Knez vodi družinsko turistično agencijo Kareta, ki se osredotoča na vodenje turističnih ogledov po Koroškem. Pravi, da zanjo meje ne obstajajo, kar se odraža tudi pri njenem delu, saj jo pot pogosto ponese tudi onkraj gore Pece, na del Koroške, ki vse od plebiscita leta 1920 spada pod Avstrijo.

Nino pri njenem delu žene strast, predvsem pa nedolžno iskreno občudovanje pokrajine, v katero se, kot najstnica, vsakič znova zaljubi. Z njo smo spregovorili o vodenju podjetja, razvoju in prihodnosti turizma na Koroškem in turizmu nasploh. Vabljeni k branju.

Uvod

Kdo je Nina Knez v prostem času in poslovno? Kaj jo navdušuje, ob čem jo spreleti srh, kaj ji požene kri po žilah?

Nina Knez: Sem malo čudna. Tako vedno povem. V prostem času kolesarim, delam jogo, plešem zumbo in moderni ples ter meditiram. Včasih sem še brala knjige, a je zanje vedno manj časa. Poslovno sem zelo zagnana, včasih kakšno pripombo jemljem malce preveč osebno in sem tudi užaljena, če kdo žali mojega otroka – turistično agencijo.

Si ženska v pretežno moškem poslovnem svetu. Kakšne prednosti in slabosti ti prinaša ta vloga?

Nina Knez: Niti ne opazim, da bi imela kakšno posebno vlogo v tem svetu. Pač enostavno delam in delam dobro. Tako da mislim, da me tako ženske kot moški za to spoštujejo. Včasih celo raje delam z moškimi kot ženskami, saj imajo, vsaj pri poslu, bolj jasna pričakovanja.

Kako se je umetnostna zgodovinarka znašla na mestu direktorice turistične agencije in celo vodičke. Ti tvoja izobrazba pri tem kako pomaga?

Nina Knez: Že za časa študija sem vedela, da delo na področju umetnostne zgodovine ne bo možno in da je tudi zelo dolgočasno. Tako sem se kar hitro usmerila v turizem, ki me je vedno zanimal. Naredila sem GZS licenco za vodnico in potem smo z družino odprli turistično agencijo, da sem se lahko zaposlila. Znanje iz umetnostne zgodovine mi zagotovo pomaga, tako pri vodenjih, kot tudi drugače.

Turistična agencija Kareta

So bili začetki težavni? Kako ti je uspelo vzpostaviti agencijo, da deluje na nivoju, na katerem je sedaj? Kako si pridobila svoje prve stranke in si zagotovila svoj tržni delež navkljub relativno močni konkurenci kot so podjetja Relax Turizem, Kompas, Koratur… Kaj je tvoja konkurenčna prednost?

Nina Knez: Moja oz. naša konkurenčna prednost je, da smo fleksibilni, kar ravno te velike agencije niso. Ker smo majhen kolektiv, si lahko privoščimo stvari, ki si jih veliki ne morejo. Odločitve se hitreje sklenejo in tako smo tudi zelo ažurni. Ravno tako pa smo osebni. Vedno raje  svetujemo kot da po vsej sili prodamo. Vedno se zavzamemo za stranko in ji poskušamo dati najvišje dobro.

So pa bili začetki težki. Ogromno sta mi pomagala starša, saj sta že imela vzpostavljeno bazo kupcev.

Kako izgleda tvoj tipičen delovnik?

Nina Knez: Okrog devetih pridem v službo, kjer Timi in Helena že pridno iščeta trenutno najbolj ugodne počitnice na trgu in sestavljata programe za skupine. Potem imam kakšen sestanek ali dva, veliko se vozim z avtom sem in tja po Sloveniji. Okrog dveh grem na malico, ki ji mogoče sledi še kratek sestanek z računovodkinjo in lastnico podjetja (mojo mamo). Popoldan poskušam narediti vse, kar do tedaj nisem, kar je misija nemogoče in tako navadno ostanem v agenciji do večernih ur.

nina knez_od ideje do keša
Nina na enem izmed dogodkov Od ideje do keša.

Kaj lahko poveš o svojih zaposlenih? Je v današnjih časih težko ustvariti dober tim? Kaj je potrebno, da neka ekipa dobro funkcionira? Kako pomembna je motivacija zaposlenih, zlasti ko ne gre vse po načrtih?

Nina Knez: Motivacija je zelo pomembna. Nekaj časa sem delala tudi turistično animacijo in vem, da so ljudje sposobni veliko več, kot si pripišejo. Samo motivirati jih je treba in mislim, da jaz to s humorjem, prekinitvijo rutine in majhnimi nagradami v smislu študijskih izletov in podobno, dobro počnem. Dandanes je zelo težko najti dober kader, ampak sama sem imela izredno srečo, da sem najprej našla Heleno in potem Timija. Res pa je, da smo vedno imeli dobre zaposlene.

Motivacija je zelo pomembna. Nekaj časa sem delala tudi turistično animacijo in vem, da so ljudje sposobni veliko več, kot si pripišejo.

 

Odklikaj spodaj na 2. stran intervjuja…

 

Debelost je faktor tveganja za razvoj osteoartritisa

Debelost je faktor tveganja za razvoj osteoartritisa

Glede na nacionalni inštitut zdravja (National Institutes of Health), sta prekomerna telesna teža in osteoartritis močno povezana. Pravzaprav je debelost faktor tveganja za razvoj osteoartritisa. Prekomerna telesna teža ali debelost namreč povečata pritisk na sklepe in hrustanec, kar povzroči njihovo obrabo. Poleg tega lahko imajo ljudje z več telesne maščobe v krvi višje vrednosti molekul, ki povzročajo vnetje v sklepih, kar poveča tveganje za razvoj osteoartritisa.

Osteoartritis, včasih imenovan degenerativna bolezen sklepov ali degenerativni artritis, je najpogostejša kronično stanje sklepov. Prizadane lahko katerikoli sklep, najpogosteje pa se pojavi v kolenih, kolkih, križu in vratu, malih sklepih prstov in v bazo palca na rokah in nogah (Vir).

Osteoartritis povzroči obrabo sklepnega (artikularnega) hrustanca, ki je sicer odgovoren za zagotovitev gladke, drsne podlage za gibanje sklepa ter za zaščito kosti. To povzroči bolečino, zatekanje in težave z gibanjem sklepa. V primeru poslabšanja osteoartritisa, lahko pride tudi do obrabe kosti, pri čemer se del kosti odlomi in se prenaša po sklepu. Nadaljno poškodbo hrustanca povzročijo citokini (proteini) in encimi, ki se sintetizirajo zaradi vnetnega procesa v telesu. V zadnji fazi osteoartritisa se hrustanec popolnoma obrabi in kost prične treti ob kost, kar vodi v poškodbo sklepa in še več bolečine (Vir).

Študija Radiološkega združenja Severne Amerike

Glede na študijo, objavljeno v reviji Radiology, so imeli debeli ljudje in ljudje s prekomerno telesno težo, ki so v več kot 48 mesečnem obdobju izgubili precej telesne teže, občutno nižjo degeneracijo kolenskega hrustanca.

“V tej raziskavi smo analizirali razlike med skupinama z in brez izgube telesne teže,” pravi vodilna avtorica študije, dr. Alexandra Gersing iz Oddelka za radiologijo in biomedicinsko slikanje na Univerzi v Kaliforniji. “Opazovali smo degeneracijo vseh struktur kolenskega sklepa, kot so meniskus*, artikularni hrustanec in kostni mozeg.”

*Meniskus je polkrožna ploščica iz fibrohrustanca, ki ščiti in oblazini sklep.

Raziskovalna ekipa je raziskovala povezavo med izgubo telesne teže in napredovanjem hrustančnih sprememb z MRI (magnetna resonanca) v obdobju 48 mesecev pri 640 debelih pacientov oz. pacientov s prekomerno telesno težo (minimalni indeks telesne teže 25). Ti pacienti so imeli faktorje tveganja za razvoj osteoartritisa ali MRI dokaz milega do zmernega osteoartritisa. Pacienti so bili kategorizirani v tri skupine:

  • pacienti, ki so izgubili več kot 10 % njihove telesne teže,

  • pacienti, ki so izgubili 5-10 % njihove telesne teže,

  • pacienti, katerih telesna teža se ni spremenila (kontrolna skupina).

Rezultati študije: Izguba telesne teže lahko upočasni degeneracijo kolenskega sklepa

Rezultati so pokazali, da so imeli pacienti, ki so izgubili 5 % telesne teže, nižjo stopnjo degeneracije hrustanca v primerjavi s kontrolno skupino. Pri pacientih, ki so izgubili več kot 10 % telesne teže, pa se je degeneracija še bolj upočasnila.

Razvoj osteoartritisa
MRI desnega kolena: Izhodišče (A, C), po 48 mesecih (B, D). Pacientki: debela 65-letnica z blago bolečino kolena (A in B) in debela 64-letnica, ki je izgubila približno 10,9 % BMI (C in D).

Raziskovalci so torej ugotovili, da je izguba telesne teže povezana z upočasnitvijo degeneracije artikularnega hrustanca. Pri istih pacientih so opazili tudi spremembe v degeneraciji meniskusa. Učinek upočasnitve degeneracije je bil večji pri pacientih, ki so izgubili občutno več telesne teže.

Za preprečitev hrustančne degeneracije kolena je priporočljiva tudi lahka do zmerna vadba. Morda za začetek poskusite z različnimi vadbami hoje, ki jo lahko stopnjujete do teka.

 

Vir: Science Daily

 

5 velikih življenjskih lekcij, ki se jih lahko naučimo od starejših

Olika, vrednote in zdrave navade so podlaga za prijaznost in moralnost. Vse (ali pa vsaj večino) lekcije za življenje je večina od nas privzela od naših dragih starih staršev. V današnjem času, ko se bojujemo z najrazličnejšimi težavami in potrebi po tem, da so naša trenutna dejanja poravnana s stabilnostjo v prihodnosti, je bolj kot kadarkoli potrebno, da poskušamo obuditi in privzeti te lekcije za življenje.

Velike lekcije za življenje

Morda so se nam v otroštvu zdele lekcije za življenje nepotrebne, nesmiselne in samoumevne. Sedaj, ko smo odrasli, pa je še toliko pomembneje, da se po njih zgledujemo in jih predajamo mlajšim generacijam. Navsezadnje je naš cilj, da bi ustvarili svet lepši in prijetnejši, kajne?

Hvaležnost

Privzemanje bolj dostojanstvenega in hvaležnega vedenja je resnično ključ do srečnega življenja. Gre za majhno (vendar veliko) skrivnost do uspeha in zadovoljstva. Je tudi vas babica kdaj, ko ste bili žalostni, potolažila z besedami: “Bodi srečen, da imaš oči, s katerimi lahko vidiš barve dreves, nos, da lahko vohaš rože na vrtu in jezik, da lahko okusiš odlično kosilo. Noge, ki te lahko nesejo kamorkoli. Čisto vodo, ki jo lahko piješ in elektriko, da prižgeš luč.”?

Včasih, ko stvari ne gredo po naših načrtih je prav, da se ustavimo in zamislimo o stvareh, ki nam gredo dobro. Naše osredotočenje lahko preklopimo na karkoli si resnično želimo, v kateremkoli trenutku. Seveda ni vedno najlažja stvar, ki jo lahko naredimo. Vendar postaja z zavestnim prakticiranjem vedno lažje, dokler to ne postane način našega življenja.

Živeti hvaležno vsak dan ne pomeni, da je/bo naše življenje popolno, ga pa vsekakor dela boljšega. Prav tako to pomeni, da je naše življenje napolnjeno z radostjo, zabavo in magičnimi presenečenji. Hvaležnosti v današnji družbi močno primanjkuje, kljub temu, da spada med pomembne lekcije za življenje.

Recikliranje

Večina naših dedkov in babic je odrasla v dobi vojn in pomanjkanja, kjer so bile osnovne življenjske dobrine redkost. Živeli so skromno. Zato so se morali naučiti porabiti in izkoristiti vsako stvar pri hiši ter zakrpati zluknjane nogavice. In tako so postali strokovnjaki recikliranja.

Ponovna uporaba stvari, ki so trenutno neuporabne, je še vedno pogosta praksa starejših ljudi. Imajo odlične ideje, kako lahko stvari predelamo in jih ponovno koristno uporabimo. Tako se izognemo onesnaževanju okolja, kupovanju novih stvari za isti namen, hkrati pa krepimo našo domišljijo, iznajdljivost in praktičnost.

Če vam manjka takšnih idej, se jih nedvomno najde ogromno na spletu – uporabite iskalnik google ali pa si poglejte slike na Pinterestu oz. video vsebine na Youtubu. Tukaj je nekaj primerov predmetov, ki jih je mogoče ponovno uporabiti:

  • Stekleni kozarci: shranjevanje živil, predmetov, orodja ipd.

  • Plastična embalaža: shranjevanje ostankov hrane.

  • Rolice toaletnega papirja: vzrejanje sadik za na vrt, organizacija čopičev/barvic.

  • Odrezki zelenjave: shranite vse odrezke zelenjave, ki jo pripravljate in jih skuhajte v vodi, s čimer pridobite zelenjavno jušno osnovo.

Manjši obroki

60 let nazaj so bile prehranjevalne navade popolnoma drugačne od teh, ki jih poznamo danes. Danes so ljudje tako zaposleni, da jedo kar lahko, kadar lahko in kjerkoli lahko. To lahko sčasoma vodi v prenajedanje in neuravnovešeno prehrano. Kar je danes zaskrbljujoče, je velikost obrokov, ki se še naprej veča.

Primer*:

V 50-ih letih je standarden fast food obrok vključeval:

  • 2 dL pijačo,
  • 111 g hamburger,
  • 68 g porcijo pomfrija.

Danes enak obrok vključuje:

  • 1,2 L pijačo
  • 340 g hamburger,
  • 190 g porcijo pomfrija.

*Podatki za ZDA

Sorazmerno s povečanjem velikosti porcij, se je pojavila tudi epidemija debelosti. Tudi če nadzorujemo količino hrane, ki jo zaužijemo, je še vedno potrebno paziti tudi na velikost obrokov. Preberite si več o pravilni prehrani za zdravje.

Kar se lahko naučimo od starejših je tudi olika za mizo. Ne samo, da si na krožnik naložijo manj hrane, vedno jo pojedo tudi zadnji. Starejši so se namreč naučili uživati v vsakem grižljaju. Jedo počasi, mirno in v tišini. Si sploh še znate predstavljati, kako je pojesti kosilo v miru, brez kričanja otrok, pogajanja o tem, kaj mora pojesti in česa mu ni potrebno, razpravljanja o službi, prepiranja in drugih nepomembnih opravil za mizo?

Vedenje

Sprememba vašega vedenja je majhna prilagoditev, ki dela veliko razliko. Starejši so se naučili, da večina neuspehov ni vrednih obžalovanja – mir je vedno bolj natančen in močan kot nevihta. Ena izmed boljših lekcij za življenje, ki se jih lahko naučimo od starejših je vzdrževanje visokega nivoja čustvene inteligence. Preberite si članek o 4 nasvetih za vzgojo čustveno inteligentnih otrok.

V težkih časih so starejši vedno neomajno dvignili glavo, šteli svoje blagoslove in gledali vnaprej dobre stvari, ki prihajajo. Priča so bili veliko več “depresijam”, kot si jih lahko mi sploh zamislimo. Pa vendar, na kaj so se osredotočili?

Osredotočili so se na pozitivno. Zavedali so se, kako dragocen je čas v resnici. Zjutraj so zgodaj vstali, se zahvalili, da so živi, tekom dneva so se veselo pogovarjali z ljudmi in se veselili naslednjega družinskega srečanja. Bili so srečni, saj niso imeli navad nesrečnih ljudi, ki so danes vse pogostejše. Stanje danes? Ocenite sami.

Potovanje

Številne zgodbe o lepotah sveta so se delile prek generacij. Starejši ljudje so bili na najrazličnejših mestih sveta, ustvarjali zgodovino in spoznavali nove ljudi. Od tod tudi številne izkušnje. Večina še vedno potuje z avtobusi in pri tem pravzaprav uživa. Kaj pa jim manjka – imajo družbo, imajo postanke, imajo hrano in pijačo. Pa še kakšno zapojejo na poti do Rima.

Danes so potovanja za marsikoga zaradi brutalnih stroškov življenja in natrpanega urnika neizvedljiva. Sicer pa itak vidimo večino stvari prek Google Map-ov ali slik na Facebooku. Kakorkoli, potovanja so čudovita in vsak bi moral imeti priložnost, da doživi vsaj kakšen izlet. Tudi če ne gre za nekaj ekstravagantnega in dragega, je pomembno, da si vzamete čas in počnete nekaj novega. Čas zase in za raziskovanje nečesa novega je le ena izmed pozitivnih sprememb za lepše življenje.

Naš svet je fascinanten in ima neverjeten spekter osebnosti. Kjerkoli lahko spoznamo čudovite ljudi, sorodne duše in doživimo najrazličnejše dogodivščine. Pozdravite nove izkušnje in lokacije – spremenile bodo vaše življenje in vanj dodale novo dimenzijo in bogastvo.

 

Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂

 

Se želiš pridružiti največji družini motivirancev v Sloveniji?

Prehrana za zdravje in prehrana za videz, 2. del

Kot že rečeno v prvem delu prispevka, prehrana za zdravje in prehrana za videz (telesno sestavo) nimata nujno enakih prioritet. Prehrana za zdravje pomeni izbiro živil, ki telesu zagotavljajo potrebna hranila za ohranjanje zdravja.

Kaj je drugače pri prehrani za videz?

Prehrana za videz ne pomeni več le premišljevanja o zdravju, če sploh, temveč so lahko pomembnejši drugi cilji. Trebušnjaki, kot očiten primer, nadpovprečna količina mišične mase, (pre)hitro hujšanje, dolgoročno vzdrževanje skrajno nizkega odstotka telesne maščobe,…Tudi športni dosežek lahko umestimo v to kategorijo (estetski športi, kot je bodybuilding, manipulacije s težo pri borilnih športih, idr.).
Pri odstotkih maščobe se lahko zmenimo nekako tako:

  • 10 in nižje za moške in 15 za ženske – razturaš. Siliti nižje ne bo prineslo zdravstvenih koristi, le estetske prednosti in bo pa za večino zahtevalo precej omejitev, odrekanj ter žrtev.

  • 10-15 za moške in 20-25 za ženske bo povsem ok in nekakšna zdravstvena “zlata sredina”. Trebušnjaki sicer so, ampak se skrivajo in jih je treba priklicati na spregled z napenjanjem pod določenimi koti in svetlobo 🙂

  • 20 in več za moške in preko 30 za ženske? Malo reda bi vsekakor koristilo. Trebušnjaki so samo še trebuh, vedno več pasti ogroža tudi zdravje.

Oba cilja – prehrana za zdravje in prehrana za videz – si delita kalorije kot najpomembnejši dejavnik uspeha. Če je teh kronično premalo, ali dolgoročno preveč, bo problem. V prvem primeru z vidika zdravja tvegamo hormonsko neravnovesje in podhranjenost ter slabši videz zaradi izgube mišične mase. Drugi scenarij spremlja pridobivanje telesne teže in povišanje odstotka telesne maščobe, kar prav tako trga z računa optimalnega zdravja.

Pojavi se nova spremenljivka – telesna aktivnost/trening – ki izrine kvaliteto prehrane z drugega mesta ter tja postavi količine (posameznih makrohranil). Mislim na razmerja med beljakovinami, ogljikovimi hidrati in maščobami.

Prehrana za videz in razmerje makrohranil

Določeni estetski cilji, kot je pridobivanje mišične mase, zahtevajo usmerjen trening ter več določenih makrohranil (beljakovin, na primer) od povprečnega vnosa. Podobno velja za specifičen šport, ali v primerih hujšanja. Dokler se zadosti potrebam po kalorijah in makrohranilih, je povsem možno postati »narezan« kot britvica in vzdrževati takšno stanje na dieti iz beljakovinskih napitkov, gumi bombonov in kapsul omega 3. Razliko seveda plačamo s slabšim zdravjem, kot pri prehrani za zdravje z relativno slabšim izgledom (telesno sestavo).

Beljakovine

Beljakovine so pomembne za podporo skeleta in mišic tekom telesne aktivnosti. Dočim je za ohranjanje zdravje neaktivnega posameznika lahko dovolj že omenjenih 0,6 g/kg telesne teže, bo takšna količina za cilj pridobiti opazno mišično maso večinoma nezadostna. Tu se priporoča prej 2 g/kg telesne teže, ali več (Vir).

Podobno veja za hujšanje, kjer vemo, da beljakovine pomagajo zadržati mišično maso v tem procesu in je izguba telesne teže posledično v večjem deležu iz maščob, kot bi bila na kalorično enakovredni, a beljakovinsko revnejši dieti. Tu priporočila segajo vse do 3 g/kg telesne teže, kar je daleč nad minimalnimi zahtevami, vendar po večini raziskav še vedno v nobenem pogledu zdravstveno škodljivo (Vir).

Ogljikovi hidrati

Ogljikovi hidrati služijo kot pomemben vir goriva pri različnih športih, predvsem tistih, ki zahtevajo moč, hitrost in vzdržljivost. Ob tem vplivajo tudi na procese v telesu, ki so povezani z uporabo (zadrževanjem) vode in stanjem presnove (ščitnica).

Premalo ogljikovih hidratov lahko poslabša izkaz na treningu, privede do »praznega« videza, brez mišične izraženosti, ali na drugi strani v prevelikih količinah povzroči zabuhlost ter prepreči porabo maščobe iz »težavnih« predelov (spodnji del trebuha) (Vir).

Maščobe

Vemo, da maščobe niso tak bav-bav, kot smo mislili nekoč, vendarle znanost še vedno ostaja zadržana kar se tiče nasičenih maščob in njihovega uživanja v prekomernih količinah. Visok vnos nasičenih maščob v razmerju z enkrat-nenasičenimi (omega 9) je v študijah povezan z določenimi zdravstvenimi tveganji. Opažam, da so nasičene maščobe pogosto pahnjene v skupino skupaj s trans maščobami, zato se lahko znani negativni učinki slednjih po krivem prenesejo tudi nanje (Vir).

V tem trenutku bo za cilj optimalnega zdravja še vedno veljalo izbirati kvalitetne, naravne, minimalno predelane vire maščob in dati prednost oljkam, avokadu in oreščkom, ne slanini, suhim salamam ter kokosovem olju (Vir). Za telesno sestavo bo to ne tako važno, dokler maščobe pokrijejo preostali delež kaloričnega skupka, skupaj z ogljikovimi hidrati in za beljakovinami.

Kaj pa razporeditev obrokov?

Časovna razporeditev obrokov ter njihovo število prav tako ne bo ključno za cilj zdravja in vzdrževanja telesne teže. Oboje postane bistveno v želji vplivati na mišično maso, izboljšati kvaliteto treninga ter regeneracijo po njem ter v splošnem optimizirati telesno sestavo (odstotek maščobe) (Vir).

Prehrana za videz = prehrana za zdravje?

Se da združiti oboje – prehrano za optimalno zdravje, počutje in vrhunski videz? Odvisno od tega, s čim se zadovoljite? Kam ciljate?

Prehrana za videz_optimum

Prej bi rekel, da ne. Loviti vse troje je kot iskanje samorogov. Pravljično … kot kombinacija lepotca, bogataša in humanista. Vso srečo ali nižje standarde vam želim.

Zaupam vam, da trenutno pri 196 cm tehtam 100 kg na dober dan in nosim naokoli nadpovprečno količino mišične mase ter podpovprečno količino telesne maščobe (tako si vsaj domišljam). To je moja izbira, ki mi daje dober občutek. Se pa zavedam, da zato žrtvujem določen del zdravja. Če bi v tem trenutku postala dolgoživost moja prva prioriteta, bi verjetno shujšal vsaj 5 kg, izločil večji del treningov za moč, tako izgubil kar nekaj mišične mase in poiskal načine, kako preživeti s čim nižjim kaloričnim vnosom, ki me še podpira.

Ampak, to zame ni življenje. Biti mršav, venomer lačen in šibak stoletnik je nekaj, kar vsak dan zamenjam za čilega 90 letnega Feelgood dedo, ki se še vedno spomni okusa slanine in ocvrtih jajc ter trenira svoje telo samo zato, ker v tem uživa.

Všeč mi je kako o tem pojejo Coldplay v hitu Something Like This:

… where’d you wanna go?
How much you wanna risk?
I’m not looking for somebody,
with some superhuman gifts.
Some superhero.
Some fairytale bliss.
Just something I can turn to.
Somebody I can kiss.

Torej, where do you wanna go  (kam želite iti) in how much do you wanna risk (koliko želite tvegati), sta ključni vprašanji.

Poznate odgovore zase?

 

Več: Če lahko on(a) lahko res tudi ti?

Postavljanje ciljev v 7 korakih

Postavljanje ciljev je lahko kompleksnejše, kot si mislite. Če boste kdaj sodelovali s kariernim svetovalcem, športnim psihologom ali pa katerim drugim strokovnim svetovalcem, se bo podrobneje posvetil vsakemu izmed naslednjih korakov. Kljub temu pa lahko te taktike preizkusite sami na sebi in dosežete izjemen učinek.

Postavljanje ciljev v 7 korakih

Da bi uspešno uresničili zastavljen projekt, je prvi korak postavljanje ciljev. Pri tem je pomembno, da v projekt verjamete in da ste trdno odločeni, da ga želite speljati. Prostora za odlašanje in izmikanje ni. Projekt je potrebno izpeljati od začetka do konca.

Navajamo sedem učinkovitih korakov, ki vas bodo vodili skoz proces postavljanja ciljev. Vzemite si čas in si jih zapišite, opremite jih s motivacijskimi citati in pozitivnimi afirmacijami, nato pa jih postavite na vidno mesto in sproti spremljajte napredek. Vsi ti koraki so skrivnost znanja za uspeh.

Korak #1: Določite končni cilj

Bodite jasni glede tega, kaj želite doseči. Dajte si dovoljenje, da malenkost “znorite”. Ne skrbite za to, če se vaš cilj trenutno zdi izven dosega. Zapišite ga na papir in se igrajte z njegovim preoblikovanjem, dokler ne boste povsem zadovoljni z njim.

Korak #2: Zamislite si, da ste ta cilj že dosegli

Preberite vaš cilj naglas in v sebi poiščite sliko, ki najbolje predstavlja vas, kako ste že dosegli ta cilj. To podobo lahko vidite kot mirno sliko ali v obliki video posnetka. Oboje je v redu. Poskrbite le za to, da bo podoba kar se da jasna. Za zdaj si predstavljajte, da gledate sami sebe.

Korak #3: Vstopite v sliko

Predstavljajte si, kako vstopite v sliko. To imenujemo asociiranje s sliko. Pustite si, da v popolnosti doživite, kako je biti oseba, ki je cilj že dosegla. Kaj vidite, kaj slišite in kako se počutite?

Korak #4: Poglejte nazaj

Še vedno ste asociirani. Vzemite si trenutek in poglejte nazaj v preteklost. Kaj ste naredili tekom zadnjih treh, šestih ali dvanajstih mesecev ter zadnjih dveh let, da ste dosegli ta cilj? Kaj so bila najpomembnejša dejanja, ki ste jih opravili, da so vas pripeljala do želenega rezultata?

Korak #5: Zapišite svoje kritične akcijske korake

Glede na vašo vizualizacijo identificirajte 5 kritičnih akcijskih korakov, za katere menite, da imajo največji vpliv na postavljanje ciljev, ki jih želite doseči. To morajo biti dejanja, ki se jim boste posvečali vsakodnevno ali vsaj vsak teden. Zapišite jih na list papirja.

Korak #6: Spremljajte napredek

Ustvarite si preglednico, blog ali uporabite kakšen drug sistem beleženja, s katerim boste lahko spremljali vaš napredek. Googlovi dokumenti lahko pridejo zelo prav.

Zelo koristno je, če imate trenerja ali prijatelja, ki vas lahko ocenjuje. Vsak dan vsako izmed petih kritičnih akcijskih dejanj ocenite z oceno od 1 do 20. To vam bo dalo skupno oceno med 1 in 100.

Korak #7: Proslavite vašo zmago

Razvijte sistem, ki vam omogoča proslavljanje vaših zmag. Na primer, vsakokrat ko dosežete nov osebni rekord v številu doseženih točk, s katerimi se ocenjujete, se nagradite. Enako storite vsakokrat, ko dosežete tedenski rekord.

Nagradite se tudi, ko 10 dni zaporedoma opravite vse, kar ste si zadali in se vsakokrat uspete oceniti v vsaki izmed petih kategorij. Ni potrebno, da je nagrada velika, je pa ta korak pomembno vključiti v sistem, ki ga zahteva postavljanje ciljev. Če je mogoče, naj bo nagrada v skladu z vašim končnim ciljem. Preberite si več o nagrajevanju in kaznovanju.

Povzetek

Resnica je, da je postavljanje ciljev pomembno. Še pomembneje je izbrati pravilne korake, kako jih doseči. Tudi motivacija je izjemnega pomena. Preberite si, kaj je vir motivacije 5 najuspešnejših ljudi. Zaključimo s štirimi koristmi, ki jih prinaša implementacija kateregakoli sistema, ki se naslanja na postavljanje ciljev.

Sistem bo zagotovil:

  1. da se boste premikali naprej in v točno določeno smer,

  2. da vam bo jasno, katera dejanja morate nujno opraviti,

  3. da boste imeli orodje, s katerim boste ocenili vaš napredek,

  4. da boste imeli primerno motivacijo.

Če z vašim sistemom ne boste uspešno odkljukali vseh štirih polj, potem ga morate ponovno oceniti in preurediti.

 

Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂

 

Se želiš pridružiti največji družini motivirancev v Sloveniji?