Čustvena vzgoja otrok je v večini družin na žalost še vedno zapostavljena. Nihče ne vstopi v starševstvo z namenom psihološkega uničenja svojega otroka. Nasprotno, velika večina staršev si želi najbolje za svojega otroka in si želi narediti še več, kot so bili zmožni njihovi starši. Vendar pa se vedno pogosteje dogaja, da so otroci še vedno daleč od srečnih in izpopolnjenih ter da se ne počutijo dobro v svoji koži. Ne znajo izraziti svojih občutkov – vsaj ne na način, da ne bi bili uničevalni. Ne vedo, kako izgleda zdravo razmerje s samim seboj in z drugimi. To lahko v odrasli dobi vodi v nenehne družinske prepire ter v negativen pogled na svet. 

Kaj je torej razlog, da toliko otrok zapusti svoje otroštvo oškodovanih? Kljub temu, da jih starši hranijo in jim nudijo zavetje. Kljub temu, da jih naučijo, kako skrbeti zase. Kljub temu, da jih vzgojijo v odgovorne in produktivne odrasle ljudi.

Tehnološka in ekonomska rast

V zadnjih 100 letih smo v smislu tehnologije in ekonomije naredili enormne premike. Svetovne vojne so v zgodnjih letih 20. stoletja zahtevale številne vire in energijo, zaradi česar so morali za dobrobit družine in države vsi stopiti izven cone udobja. Na začetku teh 100 let je bilo pogosto vprašljivo celo preživetje družin. Hrana na mizi in streha nad glavo sta bili prioriteti. Poglavitno je bilo, da vsak opravi svoj delež v gospodinjstvu. Razpoložljiva sredstva in čas so bile dobrine. Večje tehnološke in ekonomske izboljšave so za sabo pustile psihološko in čustveno rast.

Šolski sistem

V šoli nas učijo vse, od risanja in igranja inštrumenta do pridobitve medicinske ali odvetniške licence. Učijo nas karate in gimnastiko, učijo nas kuhanja. Kljub temu pa šolski sistem ne nudi skorajda nič izobrazbe o našem psihološkem in čustvenem zdravju. Čustvena vzgoja otrok je še vedno tabu. 

Popolnoma se osredotočamo na naše fizično zdravje in se ne zavedamo, da naše čustveno zdravje in njegovo pomanjkanje igrata pomembno vlogo v naših telesih. Fizično in mentalno zdravje sta v resnici popolnoma prepletena. A vendar se zastavlja vprašanje, zakaj je mentalno zdravje stigmatizirano, fizično pa ne?  

Čustveno (ne)zdravi ljudje

Večina se najverjetneje strinja, da včasih izgleda, kot da se je svetu zmešalo. Vse kar morate narediti je prižgati televizor in spremljati novice – morilci, kaos, politika, odvisnosti, nasilje v družini, ločitve, zloraba in ustrahovanje otrok. Ob takšnih novicah je jasno, da odrasli še niso ugotovili, kako upravljati svoje lastne občutke in čustva.

Kako lahko torej takšni odrasli učijo svoje otroke o čustvenem zdravju, ko pa sami živijo v svetu, ki je čustveno popolnoma nezdrav? Ali takšni odrasli sploh vedo, kaj je čustvena vzgoja otrok?

Čustveno zdravi ljudje ne potrebujejo zatirati drugih. Čustveno zdravi ljudje ne sovražijo drugih zaradi njihovih razlik. Večja verjetnost je celo, da bodo videli podobnosti z njimi. Čustveno zdravi ljudje nikoli ne menijo, da so boljši od drugih brez kakršnegakoli razloga. Čustveno zdravi ljudje se znajo izražati in so redko v nasilnih zvezah. Čustveno zdravi ljudje ne lažejo, ne varajo in ne zlorabljajo drugih. V splošnem so čustveno zdravi ljudje srečni ljudje.

Čustvena vzgoja otrok

Proces razmnoževanja je pogosto deležen manj osredotočenja in razmišljanja kot načrtovanje počitnic. Ob tem je lahko jasno, da je čustvena vzgoja otrok nekaj, na kar večina bodočih staršev niti ne pomisli.

Čustvena inteligenca se prične razvijati v najzgodnješih letih. Vse najmanjše izmenjave, ki jih imajo otroci s svojimi starši, učitelji in drug z drugim nosijo čustvena sporočila. ~ Daniel Goleman

Kako lahko torej svojim otrokom pomagate, da bi postali zdravi, srečni, produktivni in ljubeči odrasli, kakršne si želi večina staršev? Navajamo 4 nasvete za vzgojo čustveno inteligentnih otrok, na katere boste ponosni. 

Čustvena vzgoja otrok #1: Prenehajte zanikati svoja čustva

Ljudje smo rojeni za odprtost in dojemljivost. Otroci opazijo vse mogoče stvari, ki jih odrasli zgrešijo. Večina otrok je po naravi intuitivnih in vedoželjih. Njihovo okolje lahko bodisi to naravo neguje ali pa zatre. Kar otroci potrebujejo je nekdo, ki jim bo pomagal identificirati in izražati to, kar doživljajo. Občutki in čustva imajo namen. Otroci z nami delijo informacijo, ki je nujna za uspešno usmeritev v življenju. Če odrasli niso iskreni glede svojih lastnih čustev in občutkov, kako lahko potem učijo otroke, da bodo iskreni glede svojih?

Čustva, ki jih imamo ljudje, niso problem. Problem lahko nastane, kadar z njimi ne znamo upravljati. Starši pogosto zmotno mislijo, da morajo svoje otroke obvarovati pred njihovimi lastnimi čustvi in občutki. Z njimi niso iskreni in jim svoja čustva tajijo. To lahko otroka zmede in zamaje njegovo povezavo s tem, kako čustva izgledajo. Starši na tak način svojega otroka prepričajo, da se morajo slaba čustva zatreti.

Če otrok vidi, da ste žalostni, mu to priznajte in se z njim pogovorite. Ni potrebe, da čustva znašate nad njim, le razložite mu, kaj vaša čustva pomenijo vam in ga potolažite, da zanje ni kriv on. Če ga krivite za to, kako se počutite, bo to na njem pustilo doživljenjsko posledico v smislu odgovornosti za vaša čustva in čustva drugih. S tem, ko mu priznate, da je pravilno ugotovil vaše počutje, negujete njegovo naravno intuitivnost in čustveno inteligenco. Vse to bo prispevalo k njegovemu mentalnemu zdravju.

Čustvena vzgoja otrok #2: Prenehajte razvrščati čustva kot dobra in slaba

Vam je kadarkoli kdo rekel nekaj v smislu “Ne smeš se tako počutiti”?

Če sprejmemo svoja čustva in občutke, ne glede na to, kako grozna so, se naučimo ta čustva preoblikovati. Ko se naučimo sprejeti svoja čustva, pa lahko prenehamo soditi čustva svojih otrok. To jim bo omogočilo, da svoja čustva prepoznajo in jih izrazijo brez sramu. Le tako se bodo lahko iz teh čustev nekaj naučili in jih preoblikovali. Vsa čustva so del človeške izkušnje. Otroci potrebujejo nekoga, ki jim pomaga njihova čustva in občutke razumeti in ne nekoga, ki jih poskuša zatreti ali jih zaradi tega celo soditi.

Zapomnite si, da kar se ne izrazi, se lahko inscenira. In to se dnevno dogaja v šolah.

Čustvena vzgoja otrok #3: Izognite se vsiljevanju svojega mnenja svojim otrokom

Če želite vedeti, kaj se dogaja v glavi vašega otroka, ga morate vprašati. Bodite radovedni glede tega, kako vaš otrok doživlja neko stvar, kaj se dogaja v šoli, doma ali na svetu. Kadar svojega otroka poslušate, namesto da mu vsiljujete svoje mnenje in svoje poglede, se bodo naučili sprejeti sami sebe in ceniti svoje lastne poglede. Poleg tega bo poznavanje otrokovega razmišljanja tudi vam omogočilo boljši nadzor nad krizo in dajanje boljših napotkov. Starši so vedno vodje in trenerji, ki se gibljejo med opazovalcem in aktivnim udeležencem v težavi.

Zapomnite si, da vaši otroci niso vi, niti niso vaš podaljšek. Vaši otroci so samostojne osebe, s svojimi lastnimi mislimi, občutki, čustvi, pogledi in idejami. Bodite radovedni glede tega, kdo je vaš otrok in kakšne lastnosti ima. Sprejmite jih in jih negujte. Bodite potrpežljivi glede njihovih slabosti. Prenehajte pričakovati, da bodo vaši otroci živeli po vaših standardih.

Čustvena vzgoja otrok #4: Soočite se s svojimi čustvi

Če niste razrešili svojih lastnih čustvenih težav, ali če jih slabo razumete, potem ne boste zmožni pomagati otrokom pri upravljanju njegovih. Če se bojite svojih lastnih čustev in občutkov, potem se boste izogibali otrokovih. Nikoli ni enostavno gledati sovjega otroka, ko trpi. Bolje, kot ste pripravljeni na svoja čustva, lažje se boste spopadli z otrokovimi in lažje mu boste pomagali. Stvar ni v tem, da ste popolni. Pomembno je le, da se prikažete in ste sposobni biti ob otroku.

V pomoč vam je lahko, da se ozrete nazaj v svoje otroštvo in pridobite razumevanje o svojih čustvih. Poskušajte pri sebi odpraviti tisto, kar je zatiralo razvoj vaših čustev pri vaših starših. Predvsem pa se ne bojte izobraževati in na novo naučiti stvari, o katerih niste nikoli do sedaj razmišljali.

Vir: Tiny Buddha
[contact-form-7 404 "Not Found"]