George Deriso: “Slovenija ima velik potencial, da postane središče poslovnega in ekonomskega dogajanja v njeni regiji.”

Kdo je George Deriso?

George Deriso je že večkrat obiskal Slovenijo in med enim izmed njegovih obiskov sem ga imel priložnost spoznati tudi sam. Vzel si je čas, da je mladim podjetnikom in tistim, ki se s podjetništvom šele spogledujejo ter jih srbijo prsti, da bi se morda tudi sami preizkusili na tej poti, predaval in odgovarjal na njihova bolj ali manj zanimiva vprašanja. Čeprav nas je med poslušalci bilo, kot se to za slovenske razmere spodobi, ko gre za kakovosten izobraževalni dogodek, nepresenetljivo malo, je predaval z enako vnemo in zadovoljstvom, kot če bi govoril pred tisoč glavo množico v kakšni sloviti dvorani. Rojen učitelj in predavatelj torej.

Delal je pri Applu, kjer je imel priložnost spoznati tudi sedaj že pokojnega Steve-a Jobsa, njegova kariera pa je resnično pestra, polna padcev in vzponov. Ravno zaradi tega poseduje obsežno znanje iz številnih področij in je več kot primeren sogovornik nekomu, ki se šele podaja v poslovni svet, pa tudi bistveno izkušenejšim podjetnikom, ki želijo izpopolniti svoje znanje. Zastavil sem mu nekaj konkretnih vprašanj in že tedaj me je povabil, da se še bolj detajlno pogovoriva ob kakšni drugi priložnosti. Nekaj mesecev kasneje se je tako rodil ta intervju.

Intervju

Uvod

Kdo je George Deriso v zasebnem življenju? Kaj počneš in kakšne hobije imaš?

George Deriso: Obožujem tehnologijo, glasbo in to, da sem na svežem zraku. Ko je lepo vreme, rad zahajam v hribe, pozimi pa smučam.

Motivacija

Če prav pomnim, si bil aktivno vključen v nastanek kar devetih “propadlih” start-upov. Zdi se, da se zavedaš, kako prenesti zavrnitve in poraze. Kako se spopadaš s tem?

George Deriso: Da si lahko uspešen, moraš popolnoma razumeti pojem neuspeha in ga dojeti kot takšnega, kar v resnici je: praksa. Ko se želiš naučiti nekaj novega, denimo igrati klavir, je nerealistično verjeti, da se boš preprosto usedel in že prvič čudovito sestavljeno skladbo zaigral brez napak. Poskusil boš in spodletelo ti bo ter naučil se boš iz lastnih napak. To boš ponavljal, vse dokler skladbe ne boš zaigral popolnoma pravilno. Ko gre za klavir, temu rečemo praksa in verjamemo, da je absolutno nujna za uspeh. Tako je tudi z vsemi neuspehi. NUJNO je, da ti spodleti, da bi lahko uspel. Podjetništvo je umetnost prakticiranja – z njim se lahko ukvarjaš le, če si pripravljen sprejeti, da ti bo spodletelo in se boš učil iz neuspehov.

Podjetništvo je umetnost prakticiranja – z njim se lahko ukvarjaš le, če si pripravljen sprejeti, da ti bo spodletelo in se boš učil iz neuspehov.

Kako pomembna je motivacija in pozitivna naravnanost? Imaš priljubljene psihološke trike, ki jih uporabljaš na sebi?

George Deriso: Potrudi se razumeti in prepoznati svoja (in tuja) kognitivna nagnjenja. Obstaja mnogo načinov, s katerimi lahko vplivamo na obnašanje možganov. Prvi korak je dovolj dobro razumeti svoje težnje, da jih lahko prepoznaš, ko se pojavijo (vedno se). Gre za vseživljenjsko potovanje. Za specifične trike je ena izmed mojih najljubših spletnih strani MindTools.

Kaj je bil tvoj vir motivacije, ko ti je na začetku spodletelo pri dveh startupih, zaradi česar si moral ponovno delati za eno izmed velikih podjetij, nato pa si začel znova, dokler ti ni uspelo?

George Deriso: Presenetljivo ni šlo za denar. Šlo je za to, da bi ustvaril nekaj, kar bi drugi cenili. Če sem lahko naredil, da je nek problem izginil, da sem zadovoljil določeno potrebo ali nekomu vsaj malo olajšal življenje, sem se počutil izpopolnjenega. Še vedno se.

Kaj je bila najtežja izkušnja v tvojem življenju in kako si v težkih časih uspel videti luč na koncu tunela?

George Deriso: Ko sem prodal eno izmed svojih podjetij globalni raziskovalni in svetovalni firmi, sem upravljal z njihovimi operacijami svetovanja za polovico ZDA. Imel sem stranko iz finančnega sektorja (Morgan Stanley) in načrtoval sem prodajni sestanek z njimi v njihovem štabu. Tako sem se 11. septembra 2001 znašel v New Yorku, sestanek pa naj bi imel ob devetih zjutraj v višjih poslopjih enega izmed dvojčkov Svetovnega trgovinskega centra. Srečo sem imel, da me je stranka tik pred zdajci prosila, če lahko prestaviva sestanek v njihove pisarne v središču mesta. To mi je rešilo življenje.

Dan sem preživel tako, da sem gledal odvijanje najbolj destruktivnega terorističnega dejanja na ameriških tleh v zgodovini. Tisti trenutek sem se odločil, da zaključim z zasledovanjem dobička in svoj trud raje vložim v to, da ustvarjam smisel. Dal sem odpoved v korporativni službi in se nikoli več vrnil v korporacijo, namesto tega pa sem se raje osredotočil na poučevanje, mentorstvo in pomoč socialnim podjetnikom pri gradnji podjetij, ki smisel postavljajo pred dobiček.

Kdo ti predstavlja navdih? Si na začetku imel tudi sam mentorje? Kaj meniš o mentorstvu na splošno?

George Deriso: Verjamem, da bi mentor moral biti vsak. Nihče ni uspešen sam po sebi. Mentorstva se lotevam brezplačno in nepopustljivo, mnogi pa so od tega imeli koristi. Za mentorstvo tudi sam nenehno zaprošam in sem ga tudi deležen. Verjamem, da ima vsakdo nekaj za ponuditi. Učim se od mladostnikov, ki so trikrat mlajši od mene, pa od ljudi, ki so starejši od mene, tako od žensk kot od moških, kot tudi od ljudi drugih kultur in različnih ekonomskih ozadij. Perspektiva ni nekaj, kar pridobiš samo od tistih, ki so ti podobni ali ki se strinjajo s tvojim pogledom na svet; prislužiš si jo z odprtim kontaktom z ljudmi vseh vrst.

Perspektiva ni nekaj, kar pridobiš samo od tistih, ki so ti podobni ali ki se strinjajo s tvojim pogledom na svet; prislužiš si jo z odprtim kontaktom z ljudmi vseh vrst.

O Sloveniji

Večkrat si obiskal Slovenijo. Sodeloval si tudi v oddaji Štartaj Slovenija, ki je bila sponzorirana s strani Ustvarjalnika. Kaj mi lahko poveš o tej izkušnji?

George Deriso: Obožujem Slovenijo! Verjamem, da je trenutna generacija mladostnikov pozicionirana tako, da bo pospešila ekonomijo države in jo povzdignila v pomembno silo vpliva na celotno regijo. Še veliko več bi rad prinesel Sloveniji, tako preko televizije (kar je bila zame zabavna izkušnja), a kar je še bolj pomembno, tudi preko njenega finančnega, pravnega, vladnega in izobraževalnega sektorja in institucij, ki se morajo prilagoditi novi realnosti obstoja, ki sega daleč preko socializma.

Prav tako si obiskal podjetji Steklarna Hrastnik in Metal Ravne, predaval pa si v KMKC Kompleksu. Kaj so po tvojem mnenju dobre in slabe strani Slovenije? Ali lahko primerjaš poslovne priložnosti v Sloveniji z ameriškimi ali na primer azijskimi?

George Deriso: Entuziazem, s katerim so mladostniki sprejeli podjetništvo, se mi zdi izjemen! Vsi se radi učijo in ustvarjajo. Nekaj časa bo potrebno, da se razbijejo in spremenijo zakoreninjena kulturna prepričanja, da je neuspeh slab, da mladi ljudje ne vedo, kaj govorijo in tako naprej. Slovenija ima velik potencial, da postane središče poslovnega in ekonomskega dogajanja v njeni regiji – ima ga veliko več kot mnoga področja v Ameriki ali Aziji. Vendarle pa mora Slovenija, če želi izkoristiti te prednosti, imeti pogumno vodstvo. Poglejte na primer Estonijo, kaj počnejo. Neverjeten napredek.

Slovenija ima velik potencial, da postane središče poslovnega in ekonomskega dogajanja v njeni regiji.

Podjetništvo

Priporočaj mi knjigo, ki jo je nujno potrebno prebrati, iz področja osebne rasti ali poslovanja.

George Deriso: “Thinking Fast and Slow” – Daniel Kahnemann.

Tvoja strast je delo z ljudmi. Si učitelj. Česa pa si se sam naučil od svojih študentov?

George Deriso: Ogromno! Vedno, ko poučujem, se učim. Učim se o lastnostih posameznikov in generacije kot celote. Učim se o novih izdelkih, storitvah in trendih. Učim se o njihovem svetu in kako se razlikuje od mojega. Vedno je fascinantno!

Spregovoriva o poslovnemu načrtovanju in razvoju strategije. Si velik strokovnjak. Kaj so najpogostejše napake, ki jih storijo mladi podjetniki?

George Deriso: Resnična vrednost pri poslovnem načrtovanju ni poslovni načrt kot končni izdelek, temveč proces načrtovanja in razmišljanja, kaj storiti vnaprej, še preden začnemo s podjetjem. Sam poslovni načrt je koristen pri komunikaciji z drugimi (partnerji, zaposlenimi, investitorji itn.), a njegova prava vrednost se skriva v tem, da nam podjetnikom pokaže, kako razmišljamo o poslu. Podjetniki naredijo mnogo pogostih napak, zaradi česar sta praksa in neuspeh tako nujna pri procesu. Bolje se bi bilo vprašati, kaj so najbolj destruktivne napake. Napake, ki so uničujoče za nova podjetja, vključujejo podjetnike, ki se ne poznajo dovolj, ustanovitelje, ki ne poslušajo svojih kupcev, vodje, ki so tako zavezani svojemu načrtu, da ga bodo izvršili, četudi vidijo, da ne deluje, sestavljanje napačne ekipe, vključevanje napačnih investitorjev in nepozornost na finančni tok.

Se kdaj ustrašiš velikega zahtevnega projekta? Kako se spoprijemaš z dvomi? Kako takrat organiziraš svoje misli, delo in čas?

George Deriso: Upravljal sem velike večletne projekte (tudi sedaj se ukvarjam z enim, ki bo po pričakovanjih trajal od 5-7 let, preden se zaključi) in ena stvar jim je skupna: sestavljeni so iz veliko zelo majhnih projektov. Začneš tako, da postaviš okvirje, kako bi naj projekt napredoval, identificiraš tipe ljudi, ki jih potrebuješ v svoji ekipi, da lahko opraviš zastavljeno delo, nato z njimi sodeluješ pri pripravi podrobnosti in nazadnje določiš zadolžitve ter časovnico projekta. Ko s tem opraviš, se začneš ukvarjati s predvidevanjem stroškov in zastavljanjem soodvisnosti nalog – na primer, katere naloge se morajo izvršiti, preden se lahko posvetimo nadaljnjim korakom. To je tvoj projektni načrt. Načrt se z ekipo redno pregleduje (denimo enkrat tedensko) in nadzira napredek ter opravlja potrebne prilagoditve. Projektni načrt mora predstavljati vse manjše projekte, ki ga sestavljajo. Prava znanost je v tem, da si sposoben zelo velik projekt razstaviti na njegove posamezne korake.

Kaj se ti zdi pri podjetništvu najtežje?

George Deriso: Najeti odlične ljudi, odpustiti tiste, ki ne sodijo zraven, upravljati z denarjem in denarnim tokom, da bo skladen z naraščajočimi potrebami podjetja.

Kaj bi svetoval nekomu, ki ima ideje, potencial, je deloven, vendar ga je strah javnega izpostavljanja?

George Deriso: Tudi javno izpostavljanje zahteva prakso. Večkrat ko se postaviš pred ljudi, boljši in bolj izkušen postaneš. Vsakokrat, ko imaš priložnost, jo moraš zagrabiti, in vsakokrat, ko jo zagrabiš, zaprosi za iskrene povratne informacije. Nikoli ne nehaj prakticirati in nikoli se ne nehaj učiti.

V svoji karieri si prav tako delal za velike multinacionalke kot so AT&T, Apple Computer in Gartner Inc. Bi lahko trdil, da je delo v takšnem okolju bila pozitivna izkušnja za nadaljnji razvoj tvoje kariere? Bi takšne začetke priporočal mladim podjetnikom?

George Deriso: Ne glede na to, kje delaš, moraš prežati na priložnosti za učenje in rast. To pomeni, da moraš prav tako imeti občutek za to, kaj želiš na dolgi rok, in pripravljenosti biti odprte glave. Sovražil sem AT&T, a sem se ogromno naučil o tem, kakšen je nepravilen način za upravljanje z ljudmi in posli. Oboževal sem Apple in se učil podjetništva, tako da sem ustvaril številne samostojne poslovne enote, ki še danes obstajajo. Pri Gartnerju sem se veliko naučil o upravljanju z velikim številom ljudmi in projektov. Dokler imaš čas in si se pripravljen učiti, te velike organizacije lahko razsvetlijo.

Ne glede na to, kje delaš, moraš prežati na priložnosti za učenje in rast.

Načrtovanje finančnega toka – prihodki/odhodki: kaj upoštevati?

George Deriso: Najpomembnejša finančna metrika za startup podjetje je finančni tok. Pogosta napaka, ki jo podjetniki počnejo je, da nimajo pregleda nad finančnim tokom in se raje zanašajo na bančne izpiske in lastne razpredelnice, na podlagi katerih se odločajo za nakupne odločitve. Problem pri teh je, da ne povedo celotne zgodbe. Ne moreš videti, kje moraš zapraviti denar v prihodnosti in kako to vpliva na tvoje nakupne odločitve danes. Pogosto ignoriran problem je tudi sezonskost. Jasno je, da boš prodal več težkih plaščev pozimi, ni pa tako očitno, kako bo proračunski cikel nekega podjetja ali vladne organizacije vplival na tvojo prodajo njim, na primer.

Tehnologija

Obožuješ tehnološke naprave. Pravkar so izdali novega Tamagotchija – ista grafika, drugačen dizajn. Bo šlo za novo zgodbo uspeha? S čim se “igraš” te dni? Ali prihajajo na trg kakšne zanimive naprave?

George Deriso: Da smo si na jasnem, obožujem, da lahko razvozlam, zakaj določena naprava deluje. Razstavljam jih, pogledam vanje, želim razumeti, kako je vse skupaj oblikovano in kako se ena stvar povezuje z drugo. Vedno sem, denimo, odklenil (ang. izraz “jailbreak”) svoje iPhone – ne želim, da me katerokoli podjetje omejuje pri tem, da ne bi izkoristil vseh možnosti, ki jih ponuja naprava. Na trg vedno prihajajo nove kul stvari in kar se je prvič izkazalo za odlično, se redko izkaže za odlično tudi drugič.

Ne želim, da me katerokoli podjetje omejuje pri tem, da ne bi izkoristil vseh možnosti, ki jih ponuja naprava.

Svet prevzema splet. Kam gremo? Kako biti en korak pred ostalimi? Ali vidiš na obzorju kakšne velike priložnosti?

George Deriso: Analiza podatkov, robotika, umetna inteligenca, virtualna realnost, posredovana in virtualna realnost, združena resničnost, računalniški vid, napredni glasovni ukazi (oprema za glasovno prepoznavanje), boljši in hitrejši WiFi vsepovsod, reformacija obstoječih institucij (pravnih, finančnih, izobraževalnih, vladnih), socialno podjetništvo, digitalni denar, blockchain, obstojna agrikultura, zavarovanje vode, senzorji, Internet of Things (IoT). Iskreno povedano, možnosti so neomejene. Skoči na val in ga zajahaj!

Zasebno življenje

 

Kako usklajuješ poslovno in zasebno življenje? Ali slediš določenim pravilom, da se izogneš temu, da bi zapostavljal svojo ženo, družino ali prijatelje?

George Deriso: Priljubljeno mišljenje je, da bi nekdo moral najti ravnovesje med službo in življenjem. Po mojem mnenju tisti, ki to iščejo, to počnejo zaradi tega, ker nimajo radi svoje službe. V tem primeru se zastavlja napačno vprašanje. Namesto tega bi se morali vprašati: “Če sovražim svojo službo, kaj lahko naredim, da bi jo zapustil in našel nekaj, kar mi bo bolj všeč?” Zame ravnovesje predstavlja to, da imaš rad tako svojo službo kot življenje nasploh, zaradi česar se lahko dopolnjujeta. Bili so časi, ko sem se bolj kot na družino osredotočal na delo in obratno. O življenju raje razmišljam kot o stanju obstoja, ki vključuje tako delo kot vse ostalo, kar imam rad. Ravnovesje dosežeš, ko večino stvari, ki jih počneš, počneš rad in jih tudi želiš početi.

Ali obstaja kakšen motivacijski citat, po katerem živiš? Imaš svojega najljubšega? Kakšen nasvet za konec?

George Deriso: Imam veliko priljubljenih motivacijskih citatov, ki jih zberem na kup, ko se mi to zdi potrebno. Tu jih je nekaj: “Lažje je jahati konja v smer, v katero gre”, “Ne verjemi vsemu, kar misliš”, “Ni dovolj, da kapitan jasno vidi obalo, če vsak vesla v svojo smer” in “Ni to, kar si, kar te drži nazaj, pač pa to, kar misliš, da nisi”.

Facebook Comments

Nejc Krumpačnik

Nejc je glavni urednik in soustanovitelj medijskega portala Motiviran.si. Kot magister medijskih komunikacij ljubezen do medijskega ustvarjanja združuje z znanji s področja prodaje in digitalnega marketinga. Prepričan je, da nobene sanje niso dovolj velike, da si jih ne bi drznili sanjati.