Kljub pomembnosti, ki jo imajo bližnja prijateljstva v naših življenjih, pa se žal ne zgodijo sama po sebi. Veliko ljudi se sooča s težavo pri spoznavanju novih ljudi in razvijanju kakovostnih povezav. Ne glede na to, koliko smo stari, ni nikoli prepozno izboljšati našega socialnega življenja, tako da ustvarimo nova prijateljstva ali obnovimo stara.
Zakaj so prijateljstva pomembna?
Naša družba je nagnjena k poudarjanju romantičnih odnosov. Verjamemo, da bomo srečni in izpopolnjeni, če bomo našli pravo osebo. Vendar pa raziskave kažejo, da so za psihološko dobro počutje prijateljstva celo bolj pomembna kot romantična zveza. Prijatelji v naša življenja prinašajo več sreče kot praktično karkoli drugega in kar je še bolj pomembno, imajo prijatelji močan vpliv na naše psihološko zdravje.
Raziskave kažejo, da so za psihološko dobro počutje prijateljstva celo bolj pomembna kot romantična zveza.
Pomanjkanje socialnih povezav je lahko tako škodljivo kot kajenje, prekomerno uživanje alkohola ali pretežno sedeč način življenja. Nasprotno pa so prijateljstva celo povezana z dolgim življenjem. V nedavni švedski študiji so namreč ugotovili, da lahko ohranjanje široke mreže prijateljev, skupaj z fizično aktivnostjo, podaljša naša življenja za kar nekaj let.
Dokazi, da imajo prijateljstva pozitiven vpliv
Kljub temu, da razvijanje in ohranjanje prijateljstev zahteva čas in trud, pa je imeti prijatelje dragocena naložba. Dobra prijateljstva lahko:
izboljšajo naše počutje: preživljanje časa s srečnimi in pozitivnimi prijatelji lahko izboljša naše počutje in spodbudi naše poglede;
pomagajo doseči naše cilje:ne glede na to ali se želimo spraviti v formo, prenehati kaditi ali kako drugače izboljšati svoje življenje, lahko spodbuda prijatelja poveča našo voljo in možnosti za uspeh;
zmanjšajo naš stres in depresijo: aktivno socialno življenje lahko okrepi naš imunski sistem in pomaga zmanjšati izolacijo, ki je glavni dejavnik tveganja za razvoj depresije;
nudijo podporo v težkih časih: tudi če potrebujemo nekoga samo zato, da z njim delimo težave, nam lahko prijatelji pomagajo pri soočanju s težkimi boleznimi, izgubo službe ali bližnjega, razvezo s partnerjem ali drugimi izzivi v življenju;
nudijo podporo pri našem staranju: ko se staramo, se lahko zaradi pokoja, bolezni in smrti bližnjih pogosto izoliramo. Imeti ljudi, h katerim se lahko obrnemo za družbo in podporo, ima velik pomen v času staranja, ko smo nagnjeni k depresiji, invalidnosti, stiskam in izgubam;
povečajo našo samovrednost: prijatelji so dvosmerna cesta, ki dajejo in prejemajo. V primeru prejemanja prispevajo k našemu občutku vrednosti, saj se takrat, ko nas prijatelj potrebuje, počutimo zaželene, kar našemu življenju da smisel.
Zakaj virtualni prijatelji niso dovolj?
Tehnologija je v zadnjih letih premaknila definicijo prijateljstva. S klikom na gumb lahko dodajamo prijatelje in ustvarjamo nove povezave. Toda imeti stotine virtualnih prijateljev ni isto, kot imeti bližnjega prijatelja, s katerim se lahko srečamo v živo. Virtualni prijatelji nas ne morejo objeti, ko imamo krizo, nas obiskati, ko smo bolni ali z nami praznovati srečnih dogodkov. Najpomembnejše in najmočnejše povezave se dogajajo iz oči v oči. V svetu virtualnosti je torej pomembno, da ohranjamo stik z realnostjo in pristne medsebojne odnose.
Najpomembnejše in najmočnejše povezave se dogajajo iz oči v oči.
Kaj iskati v prijatelju?
Prijatelj je nekdo, ki mu lahko zaupamo in z njim delimo globok nivo pogovora in razumevanja. Dober prijatelj bo pokazal pristno zanimanje za dogajanje v našem življenju, kaj imamo za povedati in kako razmišljamo ter čutimo glede določenih stvari. Sprejel nas bo takšne, kot smo in nas pozorno poslušal, brez da bi nas sodil, nam govoril, kako moramo razmišljati in čutiti ali celo poskušal zamenjati temo pogovora. Dober prijatelj bo z nami tudi sproščeno delil osebne stvari. Ker pa prijateljstvo deluje v obe smeri, je prijatelj tudi nekdo, ob katerem se mi počutimo podpirano in sprejeto. Je nekdo, s komer si delimo vez zaupanja in zvestobe. Pravi prijatelj je naša sorodna duša.
Ko gre za prijateljstva, se moramo osredotočiti na to, kaj naš prijatelj resnično čuti in ne na to, kako izgleda, da čuti. Najpomembnejša stvar pri prijateljstvu je, kako se v zvezi počutimo mi – ne kako izgleda na papirju, koliko stvari imamo s prijateljem skupnih ali kaj prijatelj misli. Vprašajmo se:
ali se po preživljanju časa s to osebo počutimo bolje?
ali ob tej osebi ohranjamo svojo identiteto?
ali se počutimo varno ali imamo občutek, da moramo paziti, kaj rečemo ali naredimo?
ali nas ta oseba podpira in nam izkazuje spoštovanje?
ali je to oseba, ki ji lahko zaupamo?
Če se torej v družbi prijatelja počutimo dobro, je to prijateljstvo dobro. Če pa nas oseba poskuša nadzorovati, nas kritizira, izkorišča našo radodarnost, dela nepotrebno dramo ali negativno vpliva na naše življenje, pa je čas za razmislek o smislu ohranjanja tega prijateljstva. Ob dobrem prijatelju nam ni potrebno sprejemati kompromisov glede svojih vrednot, ni se nam potrebno vedno strinjati z njim ali zanemarjati svojih potreb.
Za boljša prijateljstva bodite tudi vi boljši prijatelj
Vzpostavljanje novih prijateljstev je samo začetek neke poti. Prijateljstva zahtevajo svoj čas za tvorbo in celo več časa za poglobitev, zato morate (nove) povezave skrbno gojiti.
Bodite prijatelj, ki bi si ga vi želeli imeti. Bodite zanesljivi, pozorni, zaupanja vredni in pripravljeni deliti sebe in svoj čas.
Bodite dober poslušalec. Bodite pripravljeni poslušati in podpirati prijatelje prav toliko, kot si sami želite takšne pozornosti.
Dajte prijateljem prostor. Ne bodite preveč oklepajoči in lačni pozornosti. Vsakdo potrebuje svoj prostor in čas za preživljanje časa z drugimi osebami.
Ne postavljajte preveč pravil in pričakovanj. Od prijatelja prenehajte pričakovati preveč.Namesto tega dovolite prijatelju, da je takšen, kot je. Oba sta individuuma, zato obstaja tudi možnost, da se prijateljstvo ne bo razvilo po pričakovanjih.
Odpuščajte. Nihče ni popoln in vsakdo, tudi prijatelji, dela napake. Nobeno prijateljstvo ne poteka gladko in brez ovir. Ko boste prišli do težavnega obdobja, poskušajte najti rešitev za težave in nadaljujte. Takšni časi pogosto utrdijo prijateljske vezi.
Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂
Navajamo še zadnji del seznama 30 najbogatejših ljudi na svetu, ki so trenutno na lestvici Bloomin Biliionaires Index-a. Čisto pri vrhu med njimi je tudi daleč najmlajši izmed 50 najbogatejših ljudi na svetu, Mark Zuckerberg, ustanovitelj Facebooka. Vsi trenutno najbogatejši ljudje na svetu so samoustvarjeni in vsi najbogatejši ljudje na svetu donirajo ogromne vsote svojega premoženja v dobrodelne namene.
10. Ingvar Kamprad
Skupno imetje: 43 milijard ameriških dolarjev Starost: 90 Država: Švedska Industrija: Maloprodaja Vir bogastva: Samoustvarjeni – podjetje IKEA
Ingvar Kamprad (Associated Press)
Ingvar Kamprad je ustanovil podjetje IKEA pri svoji 17 letih. Danes je to največja trgovina s pohištvom, ki ima skoraj 34,2 milijarde evrov prihodkov. Kamprad-ov načrt od vsega začetka je bil postavitev neskončnega življenja za IKEO, kar je pomenilo, da jo je držal stran od trga delnic in jo tako zavaroval znotraj kompleksne strukture korporacije, poznane pod imenom Stichting INGKA Foundation. Švedski magnat sicer ni več direktno vpleten v dnevne odločitve podjetja, kljub temu pa se še vedno udeležuje sestankov kot višji svetovalec.
Med svojimi vrstniki je 90 letni ustanovitelj, tako kot nekateri drugi najbogatejši ljudje na svetu, kljub svojemu bogastvu izredno varčen. Po pripovedovanjih vedno leti v ekonomskem razredu, prebiva v poceni hotelih in že več kot dve desetletji vozi isti Volvo. V 70-ih je zaradi prevelikih obresti preselil podjetje in svojo družino iz Švedske. Po dolgem obdobju življenja v Švici, se je v domačo državo vrnil šele leta 2013.
Kamprad pa je bil s svojim bogastvom tudi radodaren. Tekom življenja je namreč v otrokove pravice, imunizacijo, okolje in prostoživeče živali, izobraževanje in medicinske raziskave doniral 300 milijonov ameriških dolarjev. Kljub temu je svoje ime ohranil na seznamu 30 najbogatejših ljudi na svetu.
Kamprad-ovo bogastvo se je v preteklem letu povečalo za 2,6 milijarde ameriških dolarjev.
9. Larry Ellison
Larry Ellison (Vir: Politico)
Skupno imetje: 45,3 milijard ameriških dolarjev Starost: 72 Država: ZDA Industrija: Tehnologija Vir bogastva: Samoustvarjeni – podjetje Oracle
Leta 1977 se je Larry Ellison povezal z še dvema kolegoma iz elektronskega podjetja in pričel s samostojnim programskim podjetjem. Ne dolgo zatem je sklenilo pogodbo za tvorbo relacijske baze podatkov- nadzorni sistem za CIA pod kodo projekta Oracle. Projekt je zrasel v to, kar je danes poznano pod imenom Oracle Corp., ki je samo v zadnjem letu zaslužilo 37 milijard ameriških dolarjev.
Ellison si je leta 2010 zmanjšal svojo letno plačo iz enega milijona ameriških dolarjev na en sam dolar. Kljub temu še vedno pridobi skupno več kot 60 milijonov ameriških dolarjev za velikodušne delniške nagrade. Leta 2014 je po 38 letih službe izstopil z mesta predsednika podjetja in prevzel vlogo glavnega tehnološkega uradnika.
Tehnološki magnat je prav tako radodaren človekoljub preko partnerstev s skupinami za ohranjanje divjega življenja in fundacijo Lawrence Ellison Foundation, ki raziskuje staranje in globalne infektivne bolezni. Prav tako je član filantropske zaprisege Giving Pledge, ki sta jo ustanovila Bill Gates in Warren Buffett. S tem se je zavezal, da bo oddal vsaj polovico svojega premoženja.
Ellisonovo bogastvo se je v preteklem letu povečalo za 5,2 milijarde ameriških dolarjev.
8. David Koch
David Koch (Vir: Politico)
Skupno imetje: 47,9 milijard ameriških dolarjev Starost: 76 Država: ZDA Industrija: Raznolike investicije Vir bogastva: Samoustvarjeni – podjetje Koch Industries
David Koch kot podpredsednik skupaj s svojim bratom Charles-om vodi podjetje Koch Industries. Drugo največje zasebno podjetje, vredno 100 milijard ameriških dolarjev, proizvaja vse. Od gnojil, papirnatih lončkov (znamke Dixie Cups) do asfalta in biodizla.
Dobro znano je tudi, da brata konzervativno ohranjata velikanski politični vpliv in rutinsko zapravljata, poleg njune obširne donatorske mreže, stotine milijonov ameriških dolarjev za politične kampanje in namene.
David je imel že dve srečanji s smrtjo. Preživel je strmoglavljenje letala leta 1991, v katerem so vsi ostali iz prvega razreda umrli, prav tako pa je premagal tudi bitko z rakom na prostati. Od takrat je postal eden najradodarnejših donatorjev – za raziskave raka, bolnice, izobrazbo in kulturne investicije je preko svoje fundacije, David H. Koch Charitable Foundation, tekom svojega življenja prispeval več kot 1,2 milijardi ameriških dolarjev.
Kochovo bogastvo se je v preteklem letu zmanjšalo za 1,2 milijarde ameriških dolarjev.
7. Charles Koch
Charles Koch (Vir: Alchetron)
Skupno imetje: 47,9 milijard ameriških dolarjev Starost: 81 Država: ZDA Industrija: Raznolike investicije Vir bogastva: Samoustvarjeni – podjetje Koch Industries
Charles Koch je predsednik in izvršni direktor konglomerata Koch Industries, drugega največjega zasebnega podjetja v ZDA. Podjetje zaposluje 120.000 ljudi in po oceni letno zasluži 100 milijard ameriških dolarjev.
Brata Koch imata skupno okoli 95,8 milijard ameriških dolarjev sta advokata za manjšo vlado in kot že rečeno, rutinsko podpirata politične kampanje. Med volitvami leta 2016 sta stopila nekoliko nazaj iz politike. Kljub temu so v knjigi “Dark Money: The Hidden History of the Billionaires Behind the Rise of the Radical Right” razkrili, da naj bi Charles Koch načrtoval reorganizacijo ameriške politike že 40 let nazaj, ko je pričel s strategijo in razvojem liberalnega gibanja.
6. Carlos Slim Helú
Carlos Slim Helú (Vir: Financell.com)
Skupno imetje: 50,7 milijard ameriških dolarjev Starost: 77 Država: Mehika Industrija: Telekomunikacije Vir bogastva: Samoustvarjeni – podjetje Grupo Carso
Najbogatejši človek v Mehiki je preko konglomerata, imenovanega Grupo Carso, poznanega kot Slimlandia, lastnik več kot 200 podjetij v domači državi. Je sin libanonsko-mehiških podjetnikov. Po smrti svojega očeta je prevzel nadzor nad njegovimi maloprodajnimi in nepremičninskimi posli. Po pridobitvi inženirske diplome, je Slim tekom 60-ih, 70-ih in 80-ih let zgradil raznolik portfolio, ki trenutno dominira v mehiški ekonomiji.
Iznajdljiv investitor z dobrim občutkom za primeren čas sklepanja poslov je leta 1990 javno predstavil podjetje Grupo Carso. Kmalu po tem je kapitaliziral mehiško odločitev o privatizaciji njene telekomunikacijske industrije. Grupo Carso je pridobilo državno telefonsko podjetje Telmex, ki ima trenutno v oblasti 80 % telefonskih linij v Mehiki.
Leta 2008 je Slim kupil 6,4 % delež v reviji The New York Times za 127 milijonov ameriških dolarjev po tem, ko se je delniški trg porušil, zaradi česar je sedaj največji delničar družbe. Od takrat je svoje lastništvo družbe povečal na 17 %.
Slim ima še vedno željo po rasti svojega imperija – interese izkazuje v finančnem, industrijskem, telekomunikacijskem in medijskem sektorju, še posebej v svoji domači državi, kjer je leta 2015 investiral 4 milijarde ameriških dolarjev.
Slimovo bogastvo se je v preteklem letu zmanjšalo za 1 milijardo ameriških dolarjev.
5. Mark Zuckerberg
Mark Zuckerberg (Vir: Wccf tech)
Skupno imetje: 58,5 milijard ameriških dolarjev Starost: 32 Država: ZDA Industrija: Tehnologija Vir bogastva: Samoustvarjeni – podjetje Facebook
Leta 2004 je Mark Zuckerberg, takrat 19-letni študent drugega letnika na Harvardu, zagnal TheFacebook.com, primitivno različico danes vseprisotnega socialnega omrežja, poznanega kot Facebook. Zuckerberg je zapustil univerzo in se zaposlil kot izvršni direktor Facebooka, ki ima danes več kot milijardo dnevnih uporabnikov in je vredno okoli 400 milijard ameriških dolarjev. Pri svojih 32 letih je Zuckerberg daleč najmlajši izmed 50 najbogatejših ljudi na svetu.
Decembra 2015 sta Zuckerberg in njegova žena, Priscilla Chan, zaprisegla, da bosta oddala 99 % svojega bogastva v času njunega življenja preko organizacije, imenovane The Chan Zuckerberg Initiative. Par je sicer leta 2015 že doniral 25 milijonov za boj proti Eboli ter oddal delnice Facebooka v vrednosti 100 milijonov za izboljšanje javnega šolskega sistema v New Jersey-u.
Zuckerbergovo bogastvo se je v preteklem letu povečalo za 11,1 milijard ameriških dolarjev.
4. Amancio Ortega
Amancio Ortega (Vir: Alchetron)
Skupno imetje: 68,5 milijard ameriških dolarjev Starost: 80 Država: Španija Industrija: Maloprodaja Vir bogastva: Samoustvarjeni – podjetje Inditex
Amancio Ortega je četrti najbogatejši človek na svetu, zahvaljujoč njegovemu nadzoru nad španskim modnim monstrumom, podjetjem Inditex. Svojo kariero je pričel kot dostavljalec lokalni trgovini z oblačili pri rosnih 14 letih. Podjetje Inditex se je iz trgovine z oblekami majhnega mesta razvilo razvilo v enega največjih modnih imperijev na planetu.
Večina uspeha podjetja Inditex se lahko pripiše modnemu velikanu, znamki Zara, ki je največja znamka podjetja. Razlog za njen uspeh so cenovno dosegljivi kosi oblačil in obutve, ki pa so hkrati zelo šik in zadovoljijo potrebam zahtevnih kupcev, ki stremijo k novim stilom za nizko ceno.
Kljub temu, da je Ortega izredno bogat, pa živi skromno. Milijarder še vedno obeduje skupaj s svojimi zaposlenimi v menzi podjetja in se, kljub temu, da je najbogatejša oseba v modni industriji, drži enostavne uniforme – bela majica in moder blazer.
Ortegovo bogastvo se je v preteklem letu zmanjšalo za 800 milijonov ameriških dolarjev.
3. Jeff Bezos
Jeff Bezos (Vir: European CEO)
Skupno imetje: 73,1 milijard ameriških dolarjev Starost: 53 Država: ZDA Industrija: Tehnologija Vir bogastva: Samoustvarjeni – podjetje Amazon.com
Jeff Bazos je svoje ogromno bogastvo zaslužil tako, da je svetu predstavil e-commerce oz. elektronsko poslovanje. Nekaj časa se je na Wall Streetu ukvarjal s financami, nato pa je leta 1994 v garaži svojega doma v Seattlu ustanovil podjetje Amazon.com, izključno za online prodajo knjig.
Tri leta kasneje je podjetje prestavil javnosti. Od takrat je zrastlo in trenutno prodaja praktično vse, od pohištva do hrane. Letno podjetje zasluži 136 milijard ameriških dolarjev.
Bezos se zanima tudi za področja izven Amazona, vključno z investiranjem v svojo privatno vesoljsko podjetje Blue Origin, ki je uspešno zagnalo svoje prvo vesoljsko plovilo leta 2015 in pa v časopisno hišo The Washington Post, ki jo je kupil leta 2013.
Bezosovo bogastvo se je v preteklem letu povečalo za 21,9 milijard ameriških dolarjev.
2. Warren Buffett
Warren Buffett (Vir: Huffington Post)
Skupno imetje: 77,2 milijard ameriških dolarjev Starost: 86 Država: ZDA Industrija: Raznolike investicije Vir bogastva: Samoustvarjeni – podjetje Berkshire Hathaway
Izvršni predsednik podjetja Berkshire Hathaway, Warren Buffett, je pričel svojo izjemno kariero investiranja pri mladih letih. Že kot otrok je na svojem kolesu raznašal časopisni papir. Pri 11 letih je zgodaj nadarjeni domačin Nebraske kupil svoje prve delnice – Cities Service Preferred za 38 ameriških dolarjev za kos in jih prodal za pet dolarjev profita.
Ker so zavrnili njegov vpis na Harvard Business School, se je Buffett vpisal na Columbia Business School. Tam se je učil pod vodstvom ikone investiranja, Benjamin Graham, ki je kasneje postal tudi njegov mentor. V zgodnjih 50-ih letih, preden je odprl svojo lastno investicijsko podjetje, je delal kot analitik vrednostnih papirjev. Leta 1969 je kupil tekstilno podjetje Berkshire Hathaway in ga spremenil v delniško podjetje, ki je gostilo številne donosne investicije, ki so pomagale izgraditi njegovo velikansko premoženje in mu prislužiti vzdevek “The Oracle of Omaha”.
Zbirka portfolia podjetij in investicij, zaradi katerih je obogatel, lahko izgledajo naključne. Stavil je namreč na podjetja, kot so Coca-Cola, American Express, Geico, Fruit of the Loom, Dairy Queen in General Motors. V resnici gre za podjetja, ki tvorijo denar in omogočajo dolgoročno korist.
Buffett je varčen človek, ki je pristaš hitre hrane. Verjetno najbolj impresivna lastnost Buffettovega milijarderskega premoženja pa je, da ne vključuje več kot 25 milijard ameriških dolarjev, ki jih je že oddal. Dober prijatelj je s soustanoviteljem Microsofta, Bill Gatesom, s katerim sta ustvarila humanitarno skupnost The Giving Pledge, v katero so vključeni najbogatejši ljudje na svetu. Namen združenja je, da najbogatejši ljudje na svetu v času svojega življenja oddajo vsaj polovico svojega premoženja v dobrodelne namene.
Buffett-ovo bogastvo se je v preteklem letu povečalo za 13,1 milijard ameriških dolarjev.
1. Bill Gates
Bill Gates (Vir: Digital Trends)
Skupno imetje: 85,2 milijard ameriških dolarjev Starost: 61 Država: ZDA Industrija: Tehnologija Vir bogastva: Samoustvarjeni – podjetje Microsoft
Že pri svojih 20 letih je Bill Gates s svojim prijateljem iz otroštva, Paulom Allenom, soustanovil podjetje Microsoft. Mesece pred njegovim 31 rojstnim dnem sta javno razkrila podjetje, kar je Gatesa uvrstilo na seznam milijarderjev. Do leta 2000 je služil kot izvršni direktor softverskega velikana, do leta 2014 pa je bil njegov predsednik in največji delničar. Kljub temu, da je danes še vedno del uprave podjetja, pa vanj ni več aktivno vključen.
Gates ni samo najbogatejši človek na svetu, temveč je tudi najradodarnejši. Gates in njegova žena sta od leta 1999 vodila fundacijo Bill & Melinda Gates Foundation, ki je ena najmočnejših dobrodelnih organizacij na svetu. Fundacija, ki nadzoruje za več kot 40 milijard ameriških dolarjev donacij si prizadeva, da bi milijone ljudi povzdignila iz revščine. Osredotočajo se na zmanjševanje oz. odpravljanje HIVa, malarije in drugih infektivnih bolezni. Par dela tudi na načrtu za mobilno bančništvo za 2 milijardi odraslih, ki nimajo bančnega računa.
Gates je tudi soustanovitelj organizacije The Giving Pledge, ki jo je skupaj z dobrim prijateljem, Warrenom Buffettom, ustanovil leta 2010. Njeni člani, najbogatejši ljudje na svetu, sprejmejo zaobljubo, da bodo v času svojega življenja podarili najmanj 50 % svojega premoženja. Organizacija trenutno šteje 156 članov.
Buffett-ovo bogastvo se je v preteklem letu povečalo za 10,6 milijard ameriških dolarjev.
Številni od vas iz izkušenj veste, da je izguba telesne teže podvig vzdržljivosti. Nekatere diete delujejo, spet druge ne. Navkljub najboljšemu trudu lahko včasih celo izgleda, kot da ste zaradi diete pridobili še več kilogramov. Kje gre torej narobe, ko je govora o dieti?
Izguba telesne teže: študija mehanizma
V novi študiji, ki jo je opravila skupina raziskovalcev, pod vodstvom Dr. Clemence Blouet, iz Laboratorijev za raziskave metabolizma (ang. Metabolic Research Laboratories), so ugotovili mehanizem, ki bi lahko razložil, kako je izguba telesne teže omejena s strani našega telesa in kako to deluje proti nam, ko želimo izgubiti kilograme. Omenjena raziskava je bila objavljena v reviji eLife. Razkrila je mehanizem v miših, ki bi lahko bil odgovoren za tiste frustrirajoče trenutke v življenju ljudi na dieti, ko izgleda, kot da prav nič ne deluje.
Miši si s človeškim telesom delijo dovolj podobnosti, da jih lahko uporabimo kot dober model za razumevanje, kako se odziva naše telo na prizadevanja za izgubo telesne teže. Skupina je preiskovala skupino nevronov v hipotalamusu in njihovo vlogo pri regulaciji apetita.
Hipotalamus je področje možganov, kjer nastajajo hormoni, ki regulirajo številne telesne funkcije – od telesne temperature in lakote do razpoloženja, libida in spanja. Ta možganska regija vsebuje skupino nevronov, imenovanih aguti sorodni nevropeptidi (ang. agouti-related neuropeptides, AGRP). Ti igrajo ključno vlogo pri regulaciji apetita. Kadar so nevroni AGRP vklopljeni, si želimo jesti, kadar pa so deaktivirani, nam lahko skoraj popolnoma preprečijo hranjenje. Nevroni AGRP imajo enak učinek v živalih.
Testiranje učinka AGRP nevronov v miših
Raziskovalna ekipa Dr. Blouet je za preklop AGRP nevronov na stanje “on” in “off” v miših uporabila genetska orodja. Transgene miši so bile spremenjene tako, da so imele vgrajen umeten hM3Dq receptor, ki je lahko aktiviran le s primerno učinkovino.
Takšna genetska “bližnjica” je bila testirana že v predhodnih študijah, kjer so živčno aktivnost v miših daljinsko kontrolirali z uporabo receptorjev, parjenih z G proteinom (družina proteinov, ki sodelujejo pri prenašanju kemičnih signalov iz zunanjosti celice v notranjost).
Miši so preučevali v posebnih metabolnih komorah, kjer se lahko meri poraba energije. Miši so imele prav tako nameščene elektrode, ki so merile njihovo telesno temperaturo. Ta je namreč prav tako indikator, koliko energije porabi telo. Dr. Blouet in sodelavci so merili porabo energije v različnih okoliščinah, in sicer kjer je bilo na voljo veliko ali nekoliko manj hrane.
Rezultati raziskave
Miši brez dostopa do hrane
Ti eksperimenti so razkrili, da je umetna aktivacija nevronov v miših, ki niso imele dostopa do hrane, povečala nivo njihove aktivnosti, vendar zmanjšala hitrost, pri kateri so miši porabljale kalorije. Ta omejitev je mišim pomagala, da so vzdrževale enako telesno težo.
Miši z dostopom do hrane
V primeru, ko so imele miši dostop do hrane (ali če so le videle ali vohale hrano), pa se je njihova poraba energije normalizirala. Če so miši za nekaj dni izpostavili visoko-maščobni dieti, je to inhibiralo njihove AGRP nevrone in povzročilo hitrejše kurjenje kalorij.
Z drugimi besedami: AGRP nevroni regulirajo naš apetit, v odvisnosti od količine hrane, ki nam je na voljo.
Pomen študije za ljudi na dieti
Dr. Blouet predvideva, da bi se lahko iz evolucijske perspektive takšen mehanizem razvil v pomoč živalim za lažje premagovanje pomanjkanja hrane. Posledično v primeru diete možgani ne morejo povedati telesu, da oseba namerno poskuša izgubiti kilograme. Vodja ekipe je še pojasnila:
“Strategije izgube telesne teže so pogosto neučinkovite, ker telo deluje kot termostat. Povezuje izgubo kalorij, ki jih pokurimo, s količino kalorij, ki jih pojemo. Kadar jemo manj, naše telo kompenzira in pokuri manj kalorij – kar otežuje izgubo kilogramov.”
“Rezultati naše študije predlagajo, da skupina nevronov v možganih koordinira apetit in porabo energije. Ti nevroni lahko preklapljajo med stanjema ‘on’ in ‘off’. Tako lahko povzročijo kurjenje ali varčevanje kalorij, v odvisnosti od tega, kaj je v okolju na voljo. Če je prisotna hrana, nas vodijo v prehranjevanje, če pa hrane primanjkuje, preklopijo naše telo v varčevalni način in preprečujejo, da bi kurili maščobe.“
Prvi avtor študije, Dr. Luke Burke, prav tako razlaga, kaj te ugotovitve pomenijo za osebo, ki skuša izgubiti kilograme: “Ta študija bi lahko v prihodnosti pomagala pri oblikovanju nove ali izboljšanju že obstoječih terapij za zmanjševanje prekomernega prehranjevanja in debelosti. Do takrat pa je (naj)boljša rešitev za ljudi, ki jim je cilj izguba telesne teže – vsaj za tiste z zmerno prekomerno težo – kombinacija vadbe in zmernega zmanjšanja kaloričnega vnosa.”
(Naj)boljša rešitev za ljudi, ki jim je cilj izguba telesne teže – vsaj za tiste z zmerno prekomerno težo – je kombinacija vadbe in zmernega zmanjšanja kaloričnega vnosa.
Zakaj ljudje počnejo, kar počnejo? Zakaj nekateri uspejo, drugim pa to nikoli ne uspe? Morda je glavni razlog prav motivacija. Vemo, da nas motivacija žene, da že od malih nog hrepenimo po učenju in preizkušamo različne oblike vedenja, obenem pa nas stimulira, da dosegamo nove uspehe. Ko odraščamo in se prebijamo skozi različna obdobja v življenju, se, če imamo srečo, naučimo, kaj nas motivira in kaj ne. V nadaljevanju poglejmo različne vrste motivacije.
Kaj je motivacija?
Motivacijo lahko definiramo kot silo, ki nas žene k dejanju. Daje nam zagon za trdo delo in nas žene k uspehu. Motivacija vpliva na naše vedenje in na našo sposobnost za doseganje ciljev.
Obstajajo mnoge oblike motivacije. Vsaka vpliva na naše vedenje na svojevrsten način. Ni idealne vrste motivacije, ki bi na vse imela popolnoma enak učinek. Osebnosti ljudi se razlikujejo, skladno s tem pa tudi vrste motivacije, ki so zanje najbolj primerne.
Vrste motivacije
Spodbuda
Oblika motivacije, ki vključuje nagrajevanje, tako v monetarni kot nemonetarni obliki, se pogosto imenuje spodbujanje. Mnoge ljudi žene zavedanje, da bodo z dosego cilja zanj primerno nagrajeni, v takšni ali drugačni obliki. Bonusi in napredovanja so odličen primer spodbude, ki se jo uporablja za motiviranje ljudi na delovnem mestu.
Strah
Motivacija z uporabo strahu vključuje posledice. Ta tip motivacije se pogosto uporablja, ko spodbujanje več ne deluje. Pri motivaciji v službi jo pogosto naslavljajo s frazo “korenček in palica”, kjer nagrado predstavlja korenček, strah pa palico.
Kazen ali negativna posledica sta primer motivacije z uporabo strahu. Ta tip motivacije se pogosto uporablja za motivacijo študentov v izobraževalnem sistemu, pa tudi pri motivaciji zaposlenih v službi. Če prekršimo pravila ali nismo uspešni pri doseganju zastavljenega cilja, smo na nek način kaznovani. Preberite si, ali je boljša pozitivna ali negativna motivacija.
Dosežek
Dosežek kot motivacija je težnja po kompetenci. Žene nas želja po doseganju ciljev in spopadanju z novimi izzivi. Želimo si izboljšati naše sposobnosti in pridobiti nove veščine ter se na tak način dokazati sebi in drugim. Splošno gledano je ta želja po občutku izpopolnitve in dosežka v naši naravi in izhaja iz znotraj.
Vendarle pa v določenih okoliščinah želja po dosežku vključuje tudi zunanjo prepoznavnost. Pogosto imamo željo ali potrebo po tem, da prejmemo pozitivne povratne informacije s strani naših sovrstnikov ali nadrejenih. To lahko vključuje vse od nagrad pa do preprostega trepljanja po hrbtu in lepih besed.
Osebna rast
Želja po samoizpopolnjevanju je resnično prava notranja motivacija. Izjemno hrepenenje po večanju obsega našega znanja o nas samih in svetu okoli nas je lahko zelo močna oblika motivacije. Iščemo priložnosti za učenje in osebno rast.
Motivacijo za osebno rast lahko prepoznamo tudi v našem hrepenenju po spremembah. Mnogi od nas smo ožičeni tako, da konstantno iščemo spremembo v našem notranjem in zunanjem okolju ter v znanju. Stagnacijo dojemamo kot negativno in nezaželeno.
Moč
Moč kot motivacija je lahko v obliki želje po neodvisnosti ali kontroli drugih okoli nas. Prizadevamo si za možnosti izbire in kontrolo nad našim življenjem ter da bi vodili naš potek življenja v sedanjosti in prihodnosti.
Prav tako pa pogosto težimo h kontroliranju drugih okoli nas. Želja po kontroli je pri nekaterih ljudeh močneje izražena kot pri drugih. V nekaterih primerih hrepenenje po moči ljudi vodi v škodljivo, nemoralno in ilegalno obnašanje. V drugih primerih je želja po moči izražena zgolj kot hrepenenje po vplivanju na obnašanje drugih. Želimo, da bi se drugi ljudje obnašali tako, kot sami želimo, da se, skladno z našim urnikom in načinom, na katerega želimo, da so stvari opravljene.
Družba
Mnoge ljudi motivirajo socialni faktorji. To je morda želja po pripadnosti ali sprejemu v določeno skupino ljudi ali pa želja po tem, da se lahko poistovetimo z ljudmi v naši sferi ali v svetu. Imamo notranjo potrebo po povezovanju z drugimi. Imamo tudi potrebo po sprejemu in pripadnosti.
Pristna in strastna želja po prispevanju in ustvarjanju razlik v življenju drugih ljudi je lahko še ena oblika socialne motivacije. Če hrepenimo po tem, da bi tudi sami pozitivno prispevali k razvoju družbe in sooblikovali svet, potem je to dober znak, da nas motivirajo socialni dejavniki.
Ko gre za različne vrste motivacije, je nujno potrebno razumeti, katera vrsta najbolje učinkuje na nas ali druge, ki jih želimo motivirati. Ne moremo reči, da so določene vrste motivacije slabe ali da je ena boljša od druge, saj so pozitivni ali negativni rezultati odvisni od načina, kako se motivacijo uporabi.
Postaja zavezovanje tekaških čevljev in odhod na tekaško stezo dolgočasno? Čas je, da tekaška rutina zapusti vaše življenje. Navajamo nekaj enostavnih načinov za popestritev tekaške izkušnje.
Tekaška rutina
Če ste naveličani vaše redne tekaške rutine, obstaja večja verjetnost, da boste preskočili svoj trening ali pričeli zniževati pričakovanja glede svojih uspehov. Poleg tega, da se bojujete z dolgočasnostjo, če mišice ves čas ponavljajo isto stvar, pa telo doživi tudi izgubo teže in hkrati stagnira kondicija. Zaradi nepripravljenosti in nepozornosti lahko pride celo do klasičnih začetniških tekaških poškodb.
S temi enostavnimi, praktičnimi in zabavnimi načini bo tekaška rutina le še preteklost. Poskusite jih!
Tecite po novih poteh
Če ste vajeni teka na tekaški stezi, se tokrat napotite ven. O razlogih, zakaj je tek v naravi boljši od teka na tekaški stezi smo že pisali. Poleg boljšega zdravja (ali pa vsaj manjše obrabe) sklepov, boste deležni tudi več sončne svetlobe in posledično sinteze vitamina D v telesu. Vendar previdno – bliža se poletje, zato se ustrezno zaščitite pred močnejšim soncem!
Tečete lahko v soseski, v lokalnem parku ali pa v gozdu. Novo okolje bo vzpodbudilo vašo zanimanje, strast in motivacijo. Če ste že zunanji tekač, pa lahko preizkusite nove proge ali pa običajno pretečete v obratni smeri. Važno je, da si popestrite tek in da postane vaša tekaška rutina zabavna. Le tako boste lahko v njej vztrajali. O tem je v intervjuju govorila tudi Tamara Simovič.
Preizkušajte različne hitrosti in intenzivnosti
Enostavno je ves čas teči z istim tempom, vendar če se po prvih petih minutah naveličate, boste ves čas teka razmišljali: “Kaj lahko že enkrat mine vse skupaj?!” Odvrnite misli stran od svojih mišic. Vsakih nekaj minut preklapljate med različnimi hitrostmi teka, različnimi nakloni površine, na kateri tečete in različnimi dolžinami korakov. Tudi pri kolesarjih je odvračanje pozornosti od bolečine osnova mentalne žilavosti.
Šprintajte navzgor po stopnicah, cik-cakajte navzdol po hribu ali si tek popestrite z vmesnimi poskoki. Različna uporaba mišic med tekom ne bo le pripomogla k večji vztrajnosti, temveč boste mišicam omogočili različno vadbo, kar vas bo okrepilo.
Spremenite vaš urnik
Tekaška rutina na začetku sicer res zahteva doslednost in natančen urnik, saj vam mora pridi v podzavest. Kasneje pa boste pričeli omahovati vsakič, ko se urni kazalci približajo opoldnevu, če vedno tečete v času malice ob ponedeljkih, sredah in petkih. Spremenite urnik tako, da pričnete teči ob različnih dnevih med tednom. Morda boste celo ugotovili, da vam je ljubše teči ob petih zjutraj, kot pa ob petih popoldan.
Razvajajte se
Nakup čisto novih tekaških čevljev, novega športnega modrca ali pa avdioknjige je odlična motivacija. Navdušeni boste in si želeli zadevo čimprej preizkusiti. Naj vam ne bo žal denarja za to, da si privoščite nekaj, kar vas bo vzpodbudilo k gibanju. Privarčujte raje kje drugje – na primer pri sladkarijah 😉
Prijavite se na tekmo
Ni potrebe, da se iz prve prijavite na maraton. Visoka pričakovanja lahko namreč spodjedajo samozavest v športu. Prijava na 5K vam bo dala dovolj motivacije, da se boste odpravili ven in vztrajali pri svojem treningu. Poleg tega vam bo prava tekma, z vsem vznemirjenjem občinstva in navijačev, zdravo mero tekmovalnosti, zgleda drugih tekačev in njihove ljubezni do teka ter nenazadne ponosa ob prečkanju ciljne črte, pomagala pri dolgočasju običajne tekaške rutine.
Ne tecite sami
Včasih je vse, kar je potrebno, da ponovno zanetite iskrico ljubezni do teka to, da se odpravite na trening skupaj z drugim tekačem. Trening partner je ena izmed dobrih metod za motivacijo v športu nasploh. Trening partner je lahko celo vaš kuža. Če ga naučite teči ustrezno z vašim tempom, boste obema naredili ogromno uslugo.
Zaradi lahkotnega pogovora med tekom, bo le-ta imel manj prizvoka dela in nuje. Namesto, da boste vsake nekaj minut preverjali uro, bo čas kar zletel mimo. Tekaški partner vam lahko prav tako pokaže svojo priljubljeno progo, ki jo lahko za nekaj časa posvojite tudi vi in si tako popestrite tekaško rutino.
Vzemite si odmor
Če ni več zabavno, zakaj bi še počeli? Če greste vsakič znova mukoma na svoj trening, ga to ne bo naredilo nič enostavnejšega. zato je morda čas, da za nekaj časa odložite tekaške čevlje. Poizkusite novo obliko kardio vadbe, kot so recimo kolesarjenje, plavanje ali hitra hoja. Lahko se poskusite celo vpisati v tečaj joge ali se preizkusite v CrossFit-u.
Ne samo, da bodo mišice delovale na nove načine, delovale bodo tudi druge skupine mišic. Poleg tega bodo druge oblike vadb povečale željo po teku. Nekaj te obratne psihologije je lahko glavni trik, da se vaša tekaška rutina vrne in izboljša.
Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂
Odsurfajmo na Amazon in opravimo hiter pregled recenzij nove knjižne uspešnice Roberta Roliha: The Million Dollar Decision. Ugotovimo lahko, da več ali manj vsi recenzenti izpostavljajo enako. Knjiga je napisana v izjemno preprostem slogu, njeno branje pa je zaradi tega lahkotno. Skratka, prebrali jo boste na en, dva, tri. Tudi sam se strinjam s temi navedbami. Robertu Rolihu je uspelo področje financ in investiranje, ki je pogosto zasičeno s suhoparnimi dejstvi in nepreglednimi množicami številk, na poenostavljen in zanimiv način približati bralcu.
Knjiga The Million Dollar Decision je bila v prvih 24 urah prodana več kot 1.000 krat, do datuma te objave pa se njen avtor lahko pohvali že z več kot 5.000 prodanimi izvodi.
The Million Dollar Decision – odločitev za milijon dolarjev?
Morda o njej dovolj pove dejstvo, da nas na vrhu odlično oblikovane naslovnice pričaka komentar Briana Tracyja. Legendarni podjetnik in govorec že dolga leta posluje in prijateljuje z Rolihom. Ta ga je na začetku svoje podjetniške poti uspel pripeljati v Slovenijo in tako uresničil svoje sanje iz mladosti, ko je kot “mulec” iz revne družine iz majhne vasice posedal pred hišo in sanjaril o uspehu, ki se je takrat zdel še kako nedosegljiv.
The Million Dollar Decision izpostavlja šest črnih sil investiranja, zaradi katerih izgubljate denar, pa še veste ne za to. Finančna industrija ni vaš prijatelj. Morda se tega tudi sami dobro zavedate, zelo verjetno pa je, da se ne zavedate, kako ogromno v resnici izgubljate na njen račun. Če se ukvarjate s trgovanjem delnic, zelo verjetno izgubljate čas. Če investirate v vzajemne sklade, zelo verjetno izgubljate na račun visokih provizij. Če ste nadzor nad vašimi financami prepustili tako imenovanim finančnim gurujem in svetovalcem, potem… potem je skrajni čas, da preberete The Million Dollar Decision. Prav lahko je to knjiga, ki bo resnično naredila milijonsko razliko.
