
Zakaj ljudje počnejo, kar počnejo? Zakaj nekateri uspejo, drugim pa to nikoli ne uspe? Morda je glavni razlog prav motivacija. Vemo, da nas motivacija žene, da že od malih nog hrepenimo po učenju in preizkušamo različne oblike vedenja, obenem pa nas stimulira, da dosegamo nove uspehe. Ko odraščamo in se prebijamo skozi različna obdobja v življenju, se, če imamo srečo, naučimo, kaj nas motivira in kaj ne. V nadaljevanju poglejmo različne vrste motivacije.
Kaj je motivacija?
Motivacijo lahko definiramo kot silo, ki nas žene k dejanju. Daje nam zagon za trdo delo in nas žene k uspehu. Motivacija vpliva na naše vedenje in na našo sposobnost za doseganje ciljev.
Obstajajo mnoge oblike motivacije. Vsaka vpliva na naše vedenje na svojevrsten način. Ni idealne vrste motivacije, ki bi na vse imela popolnoma enak učinek. Osebnosti ljudi se razlikujejo, skladno s tem pa tudi vrste motivacije, ki so zanje najbolj primerne.
Vrste motivacije
Spodbuda
Oblika motivacije, ki vključuje nagrajevanje, tako v monetarni kot nemonetarni obliki, se pogosto imenuje spodbujanje. Mnoge ljudi žene zavedanje, da bodo z dosego cilja zanj primerno nagrajeni, v takšni ali drugačni obliki. Bonusi in napredovanja so odličen primer spodbude, ki se jo uporablja za motiviranje ljudi na delovnem mestu.
Strah
Motivacija z uporabo strahu vključuje posledice. Ta tip motivacije se pogosto uporablja, ko spodbujanje več ne deluje. Pri motivaciji v službi jo pogosto naslavljajo s frazo “korenček in palica”, kjer nagrado predstavlja korenček, strah pa palico.
Kazen ali negativna posledica sta primer motivacije z uporabo strahu. Ta tip motivacije se pogosto uporablja za motivacijo študentov v izobraževalnem sistemu, pa tudi pri motivaciji zaposlenih v službi. Če prekršimo pravila ali nismo uspešni pri doseganju zastavljenega cilja, smo na nek način kaznovani. Preberite si, ali je boljša pozitivna ali negativna motivacija.
Dosežek
Dosežek kot motivacija je težnja po kompetenci. Žene nas želja po doseganju ciljev in spopadanju z novimi izzivi. Želimo si izboljšati naše sposobnosti in pridobiti nove veščine ter se na tak način dokazati sebi in drugim. Splošno gledano je ta želja po občutku izpopolnitve in dosežka v naši naravi in izhaja iz znotraj.
Vendarle pa v določenih okoliščinah želja po dosežku vključuje tudi zunanjo prepoznavnost. Pogosto imamo željo ali potrebo po tem, da prejmemo pozitivne povratne informacije s strani naših sovrstnikov ali nadrejenih. To lahko vključuje vse od nagrad pa do preprostega trepljanja po hrbtu in lepih besed.
Osebna rast
Želja po samoizpopolnjevanju je resnično prava notranja motivacija. Izjemno hrepenenje po večanju obsega našega znanja o nas samih in svetu okoli nas je lahko zelo močna oblika motivacije. Iščemo priložnosti za učenje in osebno rast.
Motivacijo za osebno rast lahko prepoznamo tudi v našem hrepenenju po spremembah. Mnogi od nas smo ožičeni tako, da konstantno iščemo spremembo v našem notranjem in zunanjem okolju ter v znanju. Stagnacijo dojemamo kot negativno in nezaželeno.
Moč
Moč kot motivacija je lahko v obliki želje po neodvisnosti ali kontroli drugih okoli nas. Prizadevamo si za možnosti izbire in kontrolo nad našim življenjem ter da bi vodili naš potek življenja v sedanjosti in prihodnosti.
Prav tako pa pogosto težimo h kontroliranju drugih okoli nas. Želja po kontroli je pri nekaterih ljudeh močneje izražena kot pri drugih. V nekaterih primerih hrepenenje po moči ljudi vodi v škodljivo, nemoralno in ilegalno obnašanje. V drugih primerih je želja po moči izražena zgolj kot hrepenenje po vplivanju na obnašanje drugih. Želimo, da bi se drugi ljudje obnašali tako, kot sami želimo, da se, skladno z našim urnikom in načinom, na katerega želimo, da so stvari opravljene.
Družba
Mnoge ljudi motivirajo socialni faktorji. To je morda želja po pripadnosti ali sprejemu v določeno skupino ljudi ali pa želja po tem, da se lahko poistovetimo z ljudmi v naši sferi ali v svetu. Imamo notranjo potrebo po povezovanju z drugimi. Imamo tudi potrebo po sprejemu in pripadnosti.
Pristna in strastna želja po prispevanju in ustvarjanju razlik v življenju drugih ljudi je lahko še ena oblika socialne motivacije. Če hrepenimo po tem, da bi tudi sami pozitivno prispevali k razvoju družbe in sooblikovali svet, potem je to dober znak, da nas motivirajo socialni dejavniki.
Ko gre za različne vrste motivacije, je nujno potrebno razumeti, katera vrsta najbolje učinkuje na nas ali druge, ki jih želimo motivirati. Ne moremo reči, da so določene vrste motivacije slabe ali da je ena boljša od druge, saj so pozitivni ali negativni rezultati odvisni od načina, kako se motivacijo uporabi.
Vir: Lifehack
Error: Contact form not found.