Bitke s samim sabo zaradi pomanjkanja motivacije niso nobena neznanka. Težko je zmagati, je pa zato zmaga toliko slajša. Pozitivna ali negativna motivacija – ščepec ene ali druge vsak dan je morda vse, kar potrebujemo, da povlečemo naslednjo potezo v karieri ali zasledujemo dolgoročno zastavljen cilj.

Trajanje pozitivne ali negativne motivacije

Za mnoge sta pozitivna ali negativna motivacija kratkotrajni. Ena ali druga nas bosta gnali do onemoglosti. Zaradi njiju bomo lahko čez vikend opravili več dela, kot bi ga sicer v celotnem tednu, že v ponedeljek pa bosta lahko popolnoma izginili. Težko ju je nadzorovati in ju držati pri življenju. In to običajno ravno takrat, ko bi ju najbolj potrebovali – ko se v službi denimo lotevamo novih zahtevnih projektov. Znanstveniki motivacijo definirajo kot voljo, da nekaj počnemo. Gre za povsem naraven nagon, da se začnemo ukvarjati z nečim novim in projekt tudi uspešno izpeljemo. Zdi se, da vsako dejanje in misel, ki jo imamo, vodijo naši vgrajeni sprožilci-motivatorji. Psihologi verjamejo, da je človeško obnašanje osnovano na principu “šib in korenčkov”, ki jih naš um poveže z različnimi aktivnostmi. Vse odločitve in obnašanje so posledica miselnih povezav z ugodjem in bolečino.

Kot kaže, um in telo ne bosta reagirala, dokler bolečina nedejanja ne bo pretehtala nad bolečino dejanja. Nagrada, ki jo prinaša določeno početje mora torej pretehtati nad trenutnim ugodjem, ki ga čutimo, ker nečesa ne počnemo. To pomeni, da obstajata dve vrsti motivacije. Pozitivna ali negativna motivacija. Za katero menite, da deluje bolje?

Pozitivna motivacija

Pozitivna motivacija izhaja iz notranjega nagona iskanja užitka. Maslowa hierarhija potreb to dobro pojasnjuje. Bolj verjetno je, da bomo nekaj počeli, če bo rezultat tega početja neposredno zadovoljeval eno izmed naših potreb – denimo potrebo po samoaktualizaciji ali samozavesti. Nekateri ljudje se odlično odzovejo na pozitivno stimulacijo. Razmišljanje o ugodju, ki ga prinašata finančna svoboda ali prepoznavnost znotraj določene panoge, lahko ljudi ženeta do navidez nemogočih kariernih dosežkov.

Pozitivno motivacijo lahko ustvarimo tako, da se opomnimo, kakšne so koristi, ki jih prinaša opravljeno delo. Ali pa se nagradimo, ko nam nekaj uspe dokončati. Gre za ekvivalent nastavljanju korenčkov ali razmišljanju o korenčkih, ko počnemo nekaj, kar moramo početi.

Na primer, če si bomo predstavljali bolj vitalno in zdravo podobo samega sebe, bomo zjutraj lažje vstali in telovadili. Prav tako se lahko na primer konec tedna nagradimo s pivcem ali dvema, če bomo tekom tedna uspešno zaključili zastavljene cilje v službi. Obe metodi sta učinkoviti in nam lahko resnično pomagata do zastavljenih ciljev. Poskusimo!

Negativna motivacija

Negativna motivacija sestoji iz kaznovanja in strahu. Gre za vrsto motivacije, zaradi katere lahko nehamo kaditi, če smo bili priča nekomu, ki se bojuje z rakom. Seveda ni potrebno, da je vsaka motivacija dramatična ali grozljiva. Lahko smo motivirani, da še naprej hodimo v službo, ker ne želimo izgubiti hiše. Ali pa pravočasno plačujemo račune, ker se želimo izogniti kazni.

Negativna motivacija bo zelo verjetno delovala prav tako dobro kot pozitivna motivacija, a za nekatere ljudi je to bolj učinkovita metoda. Nekatere ljudi pač ženeta strah in stres. Strah po izgubi je za posameznike enostavno preveč grozljiv, zaradi česar se hitro spravijo k delu in opravijo vse potrebno.

Negativno motivacijo lahko v naše življenje vpeljemo tako, da se opomnimo o posledicah, če nečesa ne bomo naredili. Lahko se tudi kaznujemo, če nam zastavljenih ciljev ne bo uspelo doseči, kot smo si zamislili. Na primer, če dela ne uspemo opraviti med tednom, se lahko zavežemo, da ga bomo morali “za kazen” opraviti čez vikend. Prav tako lahko zaprosimo prijatelje za konstruktivno kritiko, zaradi katere bomo izboljšali svoje delo.

Pozitivna ali negativna motivacija – katera je boljša?

Katera vrsta motivacije torej najbolje deluje? Dobra novica je, da je to področje psihologije dobro raziskano in da obstaja točen odgovor. V 40-ih je B.F. Skinner objavil številne akademske študije, ki predstavljajo učinke pozitivnih in negativnih ojačevalcev. Skinnerjeve študije so bile zasnovane na eksperimentih, ki jih je izvajal na laboratorijskih miših in so prikazovale, kako se ljudje odzovemo na ojačitev. Raziskave so pokazale, da sta oba tipa ojačitve izjemno prisotna v sistemih, ki so zasnovani tako, da zagotovijo največjo produktivnost. Nekateri ljudje so se bolje odzvali na pozitivne ojačitve kot so nagrade, medtem ko so se drugi bolje odzvali na negativne ojačitve kot so kazni. Raziskovalci Kelly J. Bouxsein, Henry S. Roane in Tara Harper so študijo nadaljevali in ugotovili, da najboljši rezultat prinaša kombinacija obeh tipov. Povprečen človek je torej najbolj motiviran, ko za uspešno opravljeno delo prejme nagrado, za neuspešno pa ravno pravo mero kazni.

To znanje lahko uporabimo tako, da se v prihodnosti bolje motiviramo. V službi in zasebnem življenju verjetno obstaja sistem ravnovesij, ki nas motivirajo, da nekaj počnemo. A moramo iti preko tega in zavestno ustvariti notranjo osebno motivacijo. Vzemimo si čas, da se bomo bolje razumeli in si postavimo sistem nagrajevanja in kaznovanja, ki nas bo gnal, da bomo dosegli več.

 

Vir: Addicted 2 Success

 

Katera motivacija pa bolje deluje na vas? Veseli bomo vašega komentarja.