Izguba telesne teže
Izguba telesne teže

Številni od vas iz izkušenj veste, da je izguba telesne teže podvig vzdržljivosti. Nekatere diete delujejo, spet druge ne. Navkljub najboljšemu trudu lahko včasih celo izgleda, kot da ste zaradi diete pridobili še več kilogramov. Kje gre torej narobe, ko je govora o dieti?

Izguba telesne teže: študija mehanizma

V novi študiji, ki jo je opravila skupina raziskovalcev, pod vodstvom Dr. Clemence Blouet, iz Laboratorijev za raziskave metabolizma (ang. Metabolic Research Laboratories), so ugotovili mehanizem, ki bi lahko razložil, kako je izguba telesne teže omejena s strani našega telesa in kako to deluje proti nam, ko želimo izgubiti kilograme. Omenjena raziskava je bila objavljena v reviji eLife. Razkrila je mehanizem v miših, ki bi lahko bil odgovoren za tiste frustrirajoče trenutke v življenju ljudi na dieti, ko izgleda, kot da prav nič ne deluje.

Miši si s človeškim telesom delijo dovolj podobnosti, da jih lahko uporabimo kot dober model za razumevanje, kako se odziva naše telo na prizadevanja za izgubo telesne teže. Skupina je preiskovala skupino nevronov v hipotalamusu in njihovo vlogo pri regulaciji apetita.

Hipotalamus je področje možganov, kjer nastajajo hormoni, ki regulirajo številne telesne funkcije – od telesne temperature in lakote do razpoloženja, libida in spanja. Ta možganska regija vsebuje skupino nevronov, imenovanih aguti sorodni nevropeptidi (ang. agouti-related neuropeptides, AGRP). Ti igrajo ključno vlogo pri regulaciji apetita. Kadar so nevroni AGRP vklopljeni, si želimo jesti, kadar pa so deaktivirani, nam lahko skoraj popolnoma preprečijo hranjenje. Nevroni AGRP imajo enak učinek v živalih.

Testiranje učinka AGRP nevronov v miših

Raziskovalna ekipa Dr. Blouet je za preklop AGRP nevronov na stanje “on” in “off” v miših uporabila genetska orodja. Transgene miši so bile spremenjene tako, da so imele vgrajen umeten hM3Dq receptor, ki je lahko aktiviran le s primerno učinkovino.

Takšna genetska “bližnjica” je bila testirana že v predhodnih študijah, kjer so živčno aktivnost v miših daljinsko kontrolirali z uporabo receptorjev, parjenih z G proteinom (družina proteinov, ki sodelujejo pri prenašanju kemičnih signalov iz zunanjosti celice v notranjost).

Miši so preučevali v posebnih metabolnih komorah, kjer se lahko meri poraba energije. Miši so imele prav tako nameščene elektrode, ki so merile njihovo telesno temperaturo. Ta je namreč prav tako indikator, koliko energije porabi telo. Dr. Blouet in sodelavci so merili porabo energije v različnih okoliščinah, in sicer kjer je bilo na voljo veliko ali nekoliko manj hrane.

Rezultati raziskave

Miši brez dostopa do hrane

Ti eksperimenti so razkrili, da je umetna aktivacija nevronov v miših, ki niso imele dostopa do hrane, povečala nivo njihove aktivnosti, vendar zmanjšala hitrost, pri kateri so miši porabljale kalorije. Ta omejitev je mišim pomagala, da so vzdrževale enako telesno težo.

Miši z dostopom do hrane

V primeru, ko so imele miši dostop do hrane (ali če so le videle ali vohale hrano), pa se je njihova poraba energije normalizirala. Če so miši za nekaj dni izpostavili visoko-maščobni dieti, je to inhibiralo njihove AGRP nevrone in povzročilo hitrejše kurjenje kalorij.

Z drugimi besedami: AGRP nevroni regulirajo naš apetit, v odvisnosti od količine hrane, ki nam je na voljo. 

Pomen študije za ljudi na dieti

Dr. Blouet predvideva, da bi se lahko iz evolucijske perspektive takšen mehanizem razvil v pomoč živalim za lažje premagovanje pomanjkanja hrane. Posledično v primeru diete možgani ne morejo povedati telesu, da oseba namerno poskuša izgubiti kilograme. Vodja ekipe je še pojasnila:

  • Strategije izgube telesne teže so pogosto neučinkovite, ker telo deluje kot termostat. Povezuje izgubo kalorij, ki jih pokurimo, s količino kalorij, ki jih pojemo. Kadar jemo manj, naše telo kompenzira in pokuri manj kalorij – kar otežuje izgubo kilogramov.”

  • “Rezultati naše študije predlagajo, da skupina nevronov v možganih koordinira apetit in porabo energije. Ti nevroni lahko preklapljajo med stanjema ‘on’ in ‘off’. Tako lahko povzročijo kurjenje ali varčevanje kalorij, v odvisnosti od tega, kaj je v okolju na voljo. Če je prisotna hrana, nas vodijo v prehranjevanje, če pa hrane primanjkuje, preklopijo naše telo v varčevalni način in preprečujejo, da bi kurili maščobe.

Prvi avtor študije, Dr. Luke Burke, prav tako razlaga, kaj te ugotovitve pomenijo za osebo, ki skuša izgubiti kilograme: “Ta študija bi lahko v prihodnosti pomagala pri oblikovanju nove ali izboljšanju že obstoječih terapij za zmanjševanje prekomernega prehranjevanja in debelosti. Do takrat pa je (naj)boljša rešitev za ljudi, ki jim je cilj izguba telesne teže – vsaj za tiste z zmerno prekomerno težo – kombinacija vadbe in zmernega zmanjšanja kaloričnega vnosa.”

(Naj)boljša rešitev za ljudi, ki jim je cilj izguba telesne teže – vsaj za tiste z zmerno prekomerno težo – je kombinacija vadbe in zmernega zmanjšanja kaloričnega vnosa.

Preberite več o motivaciji za zdrav življenjski slog.

 

Vir: Medical News Today

[contact-form-7 404 "Not Found"]