Vas muči anksioznost? Ste poskusili že prav vse, da bi se je znebili, a se kar ne neha vračati? Morda ste že menili, da ste se je končno rešili, a so se simptomi vrnili, da bi se maščevali? Kakršnekoli so že vaše okoliščine – znanost je tukaj, da vam pomaga premagati anksioznost enkrat za vselej.

Simptomi anksioznosti

Anksioznost se lahko kaže kot strah, nemir, nesposobnost osredotočanja na delo ali šolske obveznosti, s spanjem povezane težave ali razdražljivost. V družbenih situacijah se lahko zaradi socialne anksioznosti težko pogovarjate z drugimi, se počutite kot da vas nenehno sodijo, ali pa imate simptome, kot so potenje, rdečica in razdražen želodec. Anksioznost v razmerju lahko resno zamaje temelje ali celo uniči vašo zvezo.

Lahko vas iznenada preseneti napad panike, ko se zaradi nepričakovanih valov anksioznosti počutite, kot da boste doživeli srčni infarkt, znoreli ali pa izgubili nadzor. Po drugi strani pa je lahko anksioznost venomer prisotna v obliki splošne anksiozne motnje, ko vas spremlja nenehna skrb in na prihodnost gledate s trepetom.

Vsi kdaj pa kdaj občutimo anksioznost. Pri blažjih oblikah si lahko pomagate z raznimi zelišči. A če začne negativno vplivati na vaše življenje nasploh, vaš spanec, sposobnost oblikovanja medosebnih odnosov ali produktivnost v šoli ali na delovnem mestu, potem je zelo verjetno, da imate ti. anksiozno motnjo.

Raziskave kažejo, da lahko v primerih, ko ji ne namenite potrebne pozornosti, vodi v depresijo, prezgodnjo smrt in samomor. Resna zdravstvena tveganja so torej prisotna, a zdravila, ki jih predpisujejo za zdravljenje anksioznosti, pogosto ne delujejo dolgoročno. Simptomi se pogosto vrnejo in ponovno se znajdete na začetku.

Kako vam lahko znanost pomaga premagati anksioznost?

Kako se soočate s težavami v življenju in kako prenašate negativna čustva, ima neposreden vpliv na nivo anksioznosti, ki jo občutite. Zatorej je pomembno, da se naučite bolje soočati s problemi. Na ta način boste posledično zmanjšali tudi anksioznost. Tukaj je nekaj najboljših nasvetov, kako premagati anksioznost, ki jih znanost lahko ponudi in bodo predstavljeni na 30. Evropskem kongresu nevropsihofarmakologije v Parizu, ki poteka te dni.

1. Stvar izpeljite slabo

Se počutite, kot da nimate nadzora nad svojim življenjem? Ali s težavo sprejemate odločitve oz. težko začenjate z novimi projekti? Eden izmed načinov, kako premagati anksioznost, povezano s to neodločnostjo je v tem, da stvar naredite slabo.

Morda se sliši čudno, a pisec in poet GK Chesterston je nekoč dejal: “Vse, kar je vredno početi, je vredno početi slabo.” Imel je prav! Razlog, zakaj to tako dobro deluje, se skriva v tem, da pospeši process odločanja in vas katapultira naravnost k dejanjem.

V nasprotnem primeru lahko ure in ure namenite razmišljanju o tem, kako boste nekaj storili ali če je nekaj pametno storiti ali ne. To je lahko zelo časovno potratno in stresno.

Ljudje pogosto nekaj želijo narediti popolno ali čakati na najbolj primeren trenutek, preden začnejo. To lahko vodi v odlašanje ali pa vam nazadnje prepreči, da bi stvar sploh izpeljali ali začeli. Takšen nedokončan projekt povzroča stres in anksioznost.

Zakaj ne bi torej namesto tega “naredili slabo”, brez obremenjevanja, kako bo zadeva izpadla? Zaradi tega bo veliko lažje začeti, prav tako pa boste ugotovili, da opravila opravljate z večjo lahkoto. Pravzaprav boste presenečeni, ko boste odkrili, da vam stvari sploh ne gredo slabo od rok – pa četudi bi vam šle, se lahko še vedno prilagajate.

Naj “naredi slabo” postane vaš moto in vam da pogum za preizkušanje novih stvari. Bolj se boste zabavali in manj obremenjevali s tem, kako se bodo stvari razpletle. Naredite slabo danes, da boste naredili jutri odlično. Gre za to, da se osvobodite.

2. Odpustite si in počakajte s skrbmi

Ste pretirano kritični do samega sebe in napak, ki jih počnete? No, predstavljajte si, da imate prijatelja, ki vas nenehno obtožuje in izpostavlja vse, kar je narobe z vami in vašim življenjem. Verjetno bi se ga znebili po hitrem postopku.

Anksiozni ljudje to počno sami s sabo tako pogosto, da se tega sploh ne zavedajo več. Enostavno niso prijazni do sebe.

Morda je čas, da se spremenite in si začnete odpuščati za napake, ki jih naredite. Če se vam zdi, da ste se v določeni situaciji osramotili, se ne kritizirajte – preprosto se zavedajte, da imate to nagnjenje, da se krivite, nato pa opustite negativno misel in preusmerite vašo pozornost nazaj na opravilo, ki ga imate pri roki oz. na karkoli že počnete.

Še ena izmed učinkovitih strategij je, da počakate s skrbmi. Če je nekaj šlo narobe in se vam zdi, da bi vas moralo začeti skrbeti (ker ste mnenja, da ste zamočili), ne začnite takoj. Namesto tega vsak dan določite 10 minut, ki bodo namenjene zgolj premišljevanju o vaših skrbeh.

Če boste začeli s prakticiranjem tega, boste ugotovili, da situacije, ki je sprožila začetno anksioznost, ne boste več nujno videli kot motečo ali tako vredno obremenjevanja, ko boste nanjo pogledali kasneje. Naše misli pravzaprav zelo hitro propadejo, če jim ne dovajamo energije. Eleganten način, kako premagati anksioznost.

3. Najdite smisel v življenju, tako da pomagate drugim

Razmislite o tem, koliko dneva preživete z nekom drugim v mislih? Če je takšnih minut zelo malo ali nič, potem tvegate slabo mentalno zdravje. Ne glede na to, koliko dela opravite  ali kako veliko zaslužite, ne morete biti resnično srečni, dokler ne veste, da vas potrebuje še nekdo drug in se zanaša na vašo produktivnost in ljubezen.

To ne pomeni, da od ljudi potrebujete hvalnice in potrditve, a ko nekaj počenete z nekom drugim v mislih, se ne obremenjujete več sami s sabo, svojimi lastnimi skrbmi in anksioznostjo. Namesto tega iščete načine, kako pomagati drugim.

Redno povezovanje z ljudmi se je že večkrat izkazalo za enega izmed najboljših načinov izboljševanja slabega mentalnega zdravja. Nevrolog Viktor Frankl je zapisal: “Ljudem, ki so mnenja, da nimajo za kaj živeti, da od življenja ne morejo ničesar več pričakovati, je potrebno povedati, da se morajo začeti zavedati, da življenje še vedno nekaj pričakuje od njih.”

Vedenje, da vas nekdo drug potrebuje, vam pomaga preživljati najtežje čase. Našli boste smisel življenja in se naučili premagati vsak “zakaj”.

Kako lahko torej postanete pomembni za nekoga drugega? Lahko poskrbite za varstvo otroka ali negujete starejšega človeka, ki potrebuje pomoč. Lahko se javite kot prostovoljec ali se posvetite delu, ki je lahko koristno prihodnjim generacijam. Četudi se ti ljudje nikoli ne bodo zavedali, kaj ste naredili zanje, to ni pomembno, saj boste vedeli vi. To pa vam bo pomagalo zavedati se unikatnosti in pomembnosti vašega življenja.

Vir: The Conversation

Error: Contact form not found.

V tokratni objavi vam bom preko resnične zgodbe predstavila pogosto prisotno strategijo komunikacije v družbi, ki se imenuje čustveno izsiljevanje. V primeru, da se čustveno izsiljevanje ne prepozna in ne odpravi, lahko to vodi v stanje tesnobnosti, anksioznosti in depresije.

Zgodba

Pred časom je k meni na psihoterapijo prišel mlajši gospod, ki je imel težave v odnosu s starši. Gospod je imel že nekaj let redno službo, a je še vedno živel pri starših. Ko je prišel v psihoterapijo, je približno leto dni hodil s punco, s katero sta se zelo ujela. Oba sta si želela, da bi lahko skupaj tudi zaživela, a je gospoda zelo skrbelo, kako bodo na njegovo odselitev gledali starši.

Svoji mami je namreč že večkrat omenil, da bi se rad odselil, a je mama vedno odreagirala zelo burno. Včasih se je ujezila in nato z njim več dni ni govorila, še pogosteje pa je pričela jokati. Sinu je v solzah dejala, da ima verjetno le še nekaj dobrih let pred sabo (čeprav je bila zdrava in stara šele dobrih 60 let). Spomnila ga je, da ima le eno mamo in da je nekega dne ne bo več. Povedala mu je tudi, kako je skrbela zanj, ko je bil majhen in kako je pri 2. letu starosti skoraj umrl zaradi hujše bolezni, a ga je ona noč in dan negovala, dokler ni ozdravel. Takrat mu je rešila življenje, je dejala. Družina bi mu morala biti vedno na prvem mestu, je bila prepričana njegova mama.

Gospod mi je na najinem srečanju poročal, da mu je bilo ob maminih besedah naravnost grozno nesrečno. Počutil se je kot najslabši sin na svetu, ker se želi odseliti in s tem zapustiti svojo mamo, ki mu je vedno stala ob strani. Ni vedel, kaj naj stori.

Kaj se je v njunem odnosu dogajalo?
Mama je uporabljala strategijo čustvenega izsiljevanja. Najverjetneje tega ni počela zavestno ali s slabimi nameni. Verjetno je bil to pač njen način komunikacije, ki ga je na neki točki življenja prevzela, a je njunemu odnosu zelo škodil.

Čustveno izsiljevanje

Čustveno izsiljevanje je oblika nezdrave komunikacije, ki nastane med dvema osebama. Ena od oseb uporablja strah, krivdo ali občutek dolžnosti, s katerimi pritiska na drugo osebo, dokler ji le ta ne ugodi. Sin se je torej počutil izredno krivega, ker se je želel odseliti. Počutil se je odgovornega za mamina čustva in bil prepričan, da je dolžan poskrbeti zanjo.

Oblik čustvenega izsiljevanja je več. Najpogosteje se oseba, ki nas čustveno izsiljuje, postavi v vlogo žrtve. Skuša nas prepričati, kako močno trpi, ker ji nočemo ugoditi. Čustveno izsiljevanje zelo negativno vpliva na naše odnose. V nekaterih primerih se odnos zaradi čustvenega izsiljevanja celo prekine.

Kdo je še posebej dovzeten za čustveno izsiljevanje?

Osebe, ki pogosto doživljajo krivdo in imajo težave pri postavljanju meja, so bolj dovzetne za čustveno izsiljevanje. To še zlasti velja za osebe, ki se počutijo odgovorne za čustva drugih ljudi in ki vedno želijo drugim ustreči. Pogosto so prepričane, da morajo dati druge vedno na prvo mesto ter se ne zavedajo lastne vrednosti.

Kako čustveno izsiljevanje ustavimo?

Prvi korak je, da čustveno izsiljevanje prepoznamo. To je ponavadi veliko težje storiti, kot se sliši. Ker takrat doživljamo močne občutke krivde in nas je strah za odnos, nas lahko ti občutki zelo zmedejo. Nismo prepričani, kaj je za nas prav. Želimo si postaviti mejo, a nas istočasno skrbi, da bomo drugo osebo preveč prizadeli.

Lahko se tudi sprašujemo, ali morda pretiravamo. Smo v odnosu do druge osebe postali že kar malo kruti? Kaj je sploh prav za nas? Ker nas lahko torej vsi ti občutki močno zmedejo, je v takšni situaciji zelo priporočljiv obisk psihoterapevta, ki nam nudi nevtralno perspektivo. Spodbudi nas, da razmislimo, kakšne možnosti imamo in nas nauči konkretne tehnike, ki jih lahko v svoji situaciji praktično uporabimo.

Gospod iz zgornjega primera se je tekom terapije naučil, kako mamino čustveno izsiljevanje pravočasno prepoznati. Takrat je bil pozoren na svoja čustva in se ni več pustil ujeti v zanko čustvenega izsiljevanja. Namesto tega je mami na prijazen in odločen način postavil meje, ki jih je njun odnos potreboval in ki si jih je tudi sam želel postaviti.

Začel se je zavedati, da je njegova mama odrasla oseba, ki ima poleg njega v svojem življenju tudi druge ljudi, na katere se lahko obrne in s katerimi se lahko druži, če bi se počutila osamljeno. Gospod se je kmalu vselil v drugo stanovanje s svojim dekletom. Čeprav je bilo to obdobje čustveno naporno, je z mamo ohranjal dober odnos. Ko jima je uspelo prekiniti vzorec čustvenega izsiljevanja, se je njun odnos preoblikoval. Gospod je poročal, da se počuti bistveno bolje in bolj pristno v odnosu z mamo. Včasih se je po pogovoru z njo skoraj vedno počutil krivo zaradi kakšne zadeve, sedaj pa se je v odnosu z njo sprostil in pričel uživati.

Slaba oseba ali le slaba strategija?

Pomembno se je zavedati, da je čustveno izsiljevanje le strategija, ki jo druga oseba uporablja. Čeprav uporablja nezdravi način komunikacije, to ne pomeni, da je ta oseba slaba. Kljub temu, da nas nekdo morda čustveno izsiljuje, imamo še vedno možnost s to osebo spremeniti komunikacijo in vzpostaviti zdrav odnos – če si to seveda želimo.

Več: Zmaga nad porazom: Kako biti vir upanja za druge?

Error: Contact form not found.