V tokratni objavi vam bom preko resnične zgodbe predstavila pogosto prisotno strategijo komunikacije v družbi, ki se imenuje čustveno izsiljevanje. V primeru, da se čustveno izsiljevanje ne prepozna in ne odpravi, lahko to vodi v stanje tesnobnosti, anksioznosti in depresije.

Zgodba

Pred časom je k meni na psihoterapijo prišel mlajši gospod, ki je imel težave v odnosu s starši. Gospod je imel že nekaj let redno službo, a je še vedno živel pri starših. Ko je prišel v psihoterapijo, je približno leto dni hodil s punco, s katero sta se zelo ujela. Oba sta si želela, da bi lahko skupaj tudi zaživela, a je gospoda zelo skrbelo, kako bodo na njegovo odselitev gledali starši.

Svoji mami je namreč že večkrat omenil, da bi se rad odselil, a je mama vedno odreagirala zelo burno. Včasih se je ujezila in nato z njim več dni ni govorila, še pogosteje pa je pričela jokati. Sinu je v solzah dejala, da ima verjetno le še nekaj dobrih let pred sabo (čeprav je bila zdrava in stara šele dobrih 60 let). Spomnila ga je, da ima le eno mamo in da je nekega dne ne bo več. Povedala mu je tudi, kako je skrbela zanj, ko je bil majhen in kako je pri 2. letu starosti skoraj umrl zaradi hujše bolezni, a ga je ona noč in dan negovala, dokler ni ozdravel. Takrat mu je rešila življenje, je dejala. Družina bi mu morala biti vedno na prvem mestu, je bila prepričana njegova mama.

Gospod mi je na najinem srečanju poročal, da mu je bilo ob maminih besedah naravnost grozno nesrečno. Počutil se je kot najslabši sin na svetu, ker se želi odseliti in s tem zapustiti svojo mamo, ki mu je vedno stala ob strani. Ni vedel, kaj naj stori.

Kaj se je v njunem odnosu dogajalo?
Mama je uporabljala strategijo čustvenega izsiljevanja. Najverjetneje tega ni počela zavestno ali s slabimi nameni. Verjetno je bil to pač njen način komunikacije, ki ga je na neki točki življenja prevzela, a je njunemu odnosu zelo škodil.

Čustveno izsiljevanje

Čustveno izsiljevanje je oblika nezdrave komunikacije, ki nastane med dvema osebama. Ena od oseb uporablja strah, krivdo ali občutek dolžnosti, s katerimi pritiska na drugo osebo, dokler ji le ta ne ugodi. Sin se je torej počutil izredno krivega, ker se je želel odseliti. Počutil se je odgovornega za mamina čustva in bil prepričan, da je dolžan poskrbeti zanjo.

Oblik čustvenega izsiljevanja je več. Najpogosteje se oseba, ki nas čustveno izsiljuje, postavi v vlogo žrtve. Skuša nas prepričati, kako močno trpi, ker ji nočemo ugoditi. Čustveno izsiljevanje zelo negativno vpliva na naše odnose. V nekaterih primerih se odnos zaradi čustvenega izsiljevanja celo prekine.

Kdo je še posebej dovzeten za čustveno izsiljevanje?

Osebe, ki pogosto doživljajo krivdo in imajo težave pri postavljanju meja, so bolj dovzetne za čustveno izsiljevanje. To še zlasti velja za osebe, ki se počutijo odgovorne za čustva drugih ljudi in ki vedno želijo drugim ustreči. Pogosto so prepričane, da morajo dati druge vedno na prvo mesto ter se ne zavedajo lastne vrednosti.

Kako čustveno izsiljevanje ustavimo?

Prvi korak je, da čustveno izsiljevanje prepoznamo. To je ponavadi veliko težje storiti, kot se sliši. Ker takrat doživljamo močne občutke krivde in nas je strah za odnos, nas lahko ti občutki zelo zmedejo. Nismo prepričani, kaj je za nas prav. Želimo si postaviti mejo, a nas istočasno skrbi, da bomo drugo osebo preveč prizadeli.

Lahko se tudi sprašujemo, ali morda pretiravamo. Smo v odnosu do druge osebe postali že kar malo kruti? Kaj je sploh prav za nas? Ker nas lahko torej vsi ti občutki močno zmedejo, je v takšni situaciji zelo priporočljiv obisk psihoterapevta, ki nam nudi nevtralno perspektivo. Spodbudi nas, da razmislimo, kakšne možnosti imamo in nas nauči konkretne tehnike, ki jih lahko v svoji situaciji praktično uporabimo.

Gospod iz zgornjega primera se je tekom terapije naučil, kako mamino čustveno izsiljevanje pravočasno prepoznati. Takrat je bil pozoren na svoja čustva in se ni več pustil ujeti v zanko čustvenega izsiljevanja. Namesto tega je mami na prijazen in odločen način postavil meje, ki jih je njun odnos potreboval in ki si jih je tudi sam želel postaviti.

Začel se je zavedati, da je njegova mama odrasla oseba, ki ima poleg njega v svojem življenju tudi druge ljudi, na katere se lahko obrne in s katerimi se lahko druži, če bi se počutila osamljeno. Gospod se je kmalu vselil v drugo stanovanje s svojim dekletom. Čeprav je bilo to obdobje čustveno naporno, je z mamo ohranjal dober odnos. Ko jima je uspelo prekiniti vzorec čustvenega izsiljevanja, se je njun odnos preoblikoval. Gospod je poročal, da se počuti bistveno bolje in bolj pristno v odnosu z mamo. Včasih se je po pogovoru z njo skoraj vedno počutil krivo zaradi kakšne zadeve, sedaj pa se je v odnosu z njo sprostil in pričel uživati.

Slaba oseba ali le slaba strategija?

Pomembno se je zavedati, da je čustveno izsiljevanje le strategija, ki jo druga oseba uporablja. Čeprav uporablja nezdravi način komunikacije, to ne pomeni, da je ta oseba slaba. Kljub temu, da nas nekdo morda čustveno izsiljuje, imamo še vedno možnost s to osebo spremeniti komunikacijo in vzpostaviti zdrav odnos – če si to seveda želimo.

Več: Zmaga nad porazom: Kako biti vir upanja za druge?

[contact-form-7 404 "Not Found"]