Anksioznost v razmerju
Anksioznost v razmerju

Razmerja so lahko nekaj najlepšega na svetu, na žalost pa so lahko tudi pravo gojišče negativnih anksioznih misli in čustev. Anksioznost v razmerju se lahko pojavi tako rekoč v vsakem trenutku. Za mnoge samske ljudi je že sama misel na to, da bi bili v zvezi, stresna. V nadaljevanju razkrivamo kako lahko anksioznost v razmerju obdržimo pod kontrolo, obenem pa si dopustimo biti ranljivi do nekoga, ki ga ljubimo.

Skrbi in anksioznost v razmerju

Če in ko ljudje začno hoditi na zmenke, se ukvarjajo s številnimi skrbmi in vprašanji: “Sem mu/ji resnično všeč?”, “Bo to delovalo?”, “Kako resno je to?”. Na žalost se takšne in podobne skrbi ne prenehajo niti v kasnejših obdobjih romantičnega razmerja. Pravzaprav se, ko se par zbliža, lahko anksioznost še poveča. V glavo se zasadijo vprašanja kot so: “Lahko to traja?”, “Mi je resnično všeč?”, “Bi se morala upočasniti?”, “Sem sploh pripravljen/a na takšno zvezo?”, “Ali izgublja interes do mene?” ipd.

Zaradi vseh teh skrbi se lahko počutimo precej osamljene. Pripeljejo nas lahko do tega, da se med nami in našim partnerjem ustvari razdalja. V najslabšem primeru nas lahko anksioznost v razmerju pripelje tudi do tega, da se ljubezni povsem odpovemo. Z učenjem o vzrokih in posledicah, ki jih prinaša anksioznost v razmerju, lahko prepoznamo negativno razmišljanje in dejanja, ki lahko sabotirajo naša ljubezenska življenja. 

Kaj povzroča anksioznost v razmerju?

Preprosto povedano, biti zaljubljen nas spremeni na številne načine, ki jih sprva ne pričakujemo. Bolj kot cenimo nekoga drugega, več lahko izgubimo. Na mnogih nivojih, tako zavednih kot nezavednih, nas je strah, da bi bili prizadeti. Do določene mere imamo vsi tudi strah pred intimnostjo. Ironično je, da se ta strah pogosto pojavi ravno takrat, ko dobivamo točno to, kar si želimo – ko doživljamo ljubezen, kot je še nismo ali ko z nami nekdo ravna na nam doslej neznane načine.

Ko smo v razmerju, nas ne delajo anksioznih samo stvari, ki se dogajajo med nami in našim partnerjem, pač pa tudi stvari, za katere smo prepričani, da se dogajajo, a sploh ni nujno, da se. “Kritični notranji glas” je izraz, s katerim opisujemo zlobnega prišepetovalca, ki je v glavah nas vseh in nas nenehno kritizira, nam daje slabe nasvete in nas napaja s strahom pred intimnostjo. To je glas, ki nam govori:

“Predebel/pregrd/preveč dolgočasen si, da bi obdržal njen interes.”
“Nikoli ne boš spoznal nekoga, zakaj bi torej sploh poskušal?”
“Ne smeš mu zaupati. Išče nekoga boljšega.”
“V resnici te ne ljubi. Reši se je, preden te prizadane.”

Kritični notranjih glas

Osredotočanje na takšne negativne misli nas odvrača od resničnega povezovanja z našim partnerjem. Obnašati se lahko začnemo na uničujoče načine, dajemo nesramne pripombe ali pa postanemo otročji oz. se do partnerja obnašamo starševsko. Na primer, predstavljajte si, da vaš partner ostane dlje v službi. Če sedite sami doma, vam kritični notranji glas začne govoriti: “Kje je? Ji/mu lahko sploh verjameš? Verjetno ji/mu je bolj všeč, da ni zraven tebe, poskuša se te izogibati. Sploh te ne ljubi več.”

Te misli se lahko nakopičijo v naši glavi in dokler se partner ne vrne domov, se že počutimo negotovi, jezni in paranoični. Obnašamo se jezno ali hladno, kar bo povzročilo, da se bo naš partner počutil razdraženo in defenzivno. Kaj kmalu se lahko dinamika našega odnosa povsem obrne. Namesto da bi partnerja uživala v preživljanju skupnega časa, ves večer zapravita jezna drug na drugega in z občutki odtujenosti. Tako nam je uspelo ustvariti razdaljo, ki smo se je prvotno bali. Krivec, ki stoji za to samouresničujočo se prerokbo, ni situacija sama. Je kritični notranji glas, ki vpliva na naše razmišljanje, izkrivi naše dojemanje ter nas na koncu popelje na uničujočo pot.

Izvor negativnih misli

Ko govorimo o stvareh, s katerimi se obremenjujemo v naših razmerjih, smo precej bolj prilagodljivi, kot si mislimo. V resnici smo lahko kos vsem zavrnitvam, ki se jih tako bojimo. Lahko izkusimo bolečino in se nazadnje pozdravimo. A vendar naš kritični notranji glas teži k teroriziranju in pretvarjanju realnosti v katastrofo. Povzroči lahko resne anksiozne motnje o dinamikah, ki sploh ne obstajajo, in nevarnostih, ki sploh niso otipljive. Tudi kadar se soočamo z resničnimi težavami, ko nas nekdo zapusti ali prepozna interes do nekoga drugega, nas bo naš notranji kritični glas raztrgal na načine, ki si jih ne zaslužimo. Povsem izmaličil bo realnost in spodkopal naše lastne moči. To je tisti cinični cimer, ki nam vedno postreže s slabimi nasveti. “Tega ne boš preživel. Dvigni ščit in ne bodi več ranljiv do nikogar.”

Obrambe, ki jih postavljamo in kritični glasovi, ki jih slišimo, so oblikovani na podlagi naših lastnih izkušenj in prilagoditev. Ko se počutimo anksiozne ali negotove, nekateri postanemo vsiljivi in obupani v naših dejanjih. Lahko postanemo posesivni ali nad našim partnerjem izvajamo nadzor. Spet drugi se bomo od svojih partnerjev odmaknili in se odklopili od čustev poželenja. Lahko postanemo “vzvišeni”, odtujeni ali defenzivni. Ti vzorci povezovanja lahko izhajajo iz naših zgodnjih stilov povezovanja. Vzorec povezovanja je namreč vzpostavljen v našem otroštvu in se prenaša tudi v odraslo dobo. Vpliva na to, kako reagiramo glede na naše potrebe in kako jih zadovoljujemo. Različni slogi povezovanja nas lahko vodijo k različnim nivojem anksioznosti v razmerjih.

Kakšne misli pospešujejo anksioznost v razmerju?

Specifični kritični notranji glasovi, ki jih imamo o samih sebi, naših partnerjih in zvezah, se oblikujejo v zgodnjem starostnem obdobju v naših družinah in družbi na splošno. Seksualni stereotipi in odnosi, ki so jih naši vplivni skrbniki imeli do samih sebe in do drugih, lahko vplivajo na naš pogled na svet in zameglijo naše trenutno dojemanje. Čeprav je notranji kritik vsakega posameznika drugačen, pa med običajne glasove notranjih kritikov spadajo:

Kritični notranji glasovi o razmerjih

  • Ljudje so na koncu prizadeti.
  • Zveze nikoli ne delujejo.

Kritični notranji glasovi o našem partnerju

  • Moški so tako neobčutljivi, nezanesljivi, sebični.
  • Ženske so tako krhke, posredne, potrebne pozornosti.
  • Mar mu je samo za prijatelje.
  • Zakaj bi bil tako navdušen? Kaj pa je na njem/njej sploh tako čudovitega?
  • Verjetno te vara.
  • Ne moreš ji/mu zaupati.
  • Ničesar ne naredi prav.

Kritični notranji glasovi o sebi

  • Nikoli ne boš več našel nikogar, ki bi te razumel.
  • Ne naveži se preveč na njo.
  • V resnici mu ni mar zate.
  • Predobra je zate.
  • Moraš ga zadržati zainteresiranega.
  • Boljše ti bo biti sam.
  • Takoj, ko te bo spoznala, te bo zavrnila.
  • Moraš imeti kontrolo.
  • Tvoja krivda je, če se razjezi.
  • Ne postani preveč ranljiva, saj te bo na koncu prizadel.

Kako anksioznost v razmerju vpliva na nas?

Ko posvetimo v preteklost, se hitro zavemo, da je na naše vzorce navezovanja vplivalo mnogo dejavnikov: naše psihološke obrambe in naši kritični notranji glasovi. Vsi ti dejavniki prispevajo k anksioznosti v razmerju in nas lahko vodijo do tega, da naša ljubezenska življenja sabotiramo na mnoge načine. Če poslušamo naše kritične misli in se prepustimo anksioznosti, se to lahko izraža na številne načine.

Oklepanje

Ko smo anksiozni, smo lahko nagnjeni k temu, da se obnašamo obupano do našega partnerja. Lahko se prenehamo počutiti kot neodvisna, močna oseba, ki smo bili, ko smo vstopili v razmerje. Posledično lahko zlahka razpademo, se začnemo obnašati ljubosumno, negotovo ali pa se prenehamo samostojno ukvarjati z aktivnostmi.

Nadzor

Ko se počutimo ogrožene, se lahko na to odzovemo tako, da začnemo dominirati ali nadzorovati našega partnerja. Lahko postavimo pravila, kaj lahko ali ne smejo početi, zgolj da bi sprostili lastna občutja manjvrednosti in anksioznosti. Takšno obnašanje lahko oddalji našega partnerja in goji zamero.

Zavrnitev

Če smo zaskrbljeni glede našega razmerja, se lahko po obrambo zatečemo k ravnodušnosti. Postanemo lahko hladni ali pa našega partnerja zavračamo, da bi se zavarovali. Takšna dejanja so lahko komaj opazna ali pa zelo očitna, vedno pa so garancija za ustvarjanje razdalje v zvezi ali negotovosti v našem partnerju.

Umikanje

Ko se bomo počutili anksiozno ali prestrašeno, ne bomo nujno reagirali z neposredno zavrnitvijo. Občasno bomo posegli po drugem orožju – umikanju. Morda smo se s partnerjem “preveč” zbližali in se počutimo preveč razburjeno in se zato umaknemo. Nismo več tako naklonjeni ali pa se v celoti odpovemo delu našega razmerja. Umikanje se morda zdi kot pasivno dejanje, a je eden izmed najtišjih ubijalcev strasti in privlačnosti v razmerjih.

Kaznovanje

Včasih se na anksioznost odzovemo bolj agresivno in našega partnerja dejansko kaznujemo, tako da se znesemo nad njim. Lahko kričimo, se kujamo ali kuhamo mulo. Pomembno je posvetiti pozornost temu, v kolikšni meri so naša dejanja odziv na vedenje našega partnerja, v kolikšni pa odziv na naš lasten notranji kritični glas.

Zaprtost

Ko nas je v razmerju strah, se lahko odpovemo resničnim dejanjem ljubezni in intimnosti, ter se umaknemo v fantazijsko vez, ki je iluzija povezanosti, ki nadomešča resnična dejanja ljubezni. V tem fantazijskem stanju se osredotočamo na obliko in ne na vsebino oz. bistvo. Lahko ostanemo v razmerju, da bi se počutili varno, a se odpovemo najpomembnejšim delom odnosa. Pogosto se poslužujemo zgoraj opisanih destruktivnih vedenjskih vzorcev, da bi ohranili razdaljo in se obvarovali pred anksioznostjo, ki pride v paketu z ljubeznijo.

Kako lahko premagate anksioznost v razmerju?

Da bi premagali anksioznost v razmerju, moramo pozornost preusmeriti nase. Resnično poglejmo, kaj se dogaja znotraj nas, neodvisno od našega partnerja ali razmerja. Kateri notranji kritični glasovi še poglabljajo naše strahove? Kakšnih obrambnih mehanizmov, ki ustvarjajo razdaljo med nami in našim partnerjem, se poslužujemo? Ta proces odkrivanja samega sebe je lahko ključen korak do razumevanja občutij, ki vodijo naše obnašanje in neizbežno oblikujejo naše razmerje. S pogledom v preteklost lahko bolje razumemo izvor naših čustev. Kaj je povzročilo, da se počutimo negotove in kaj se je zarotilo proti nam v našem odnosu do ljubezni? To potovanje samoodkrivanja lahko pričnemo tako, da se poučimo o strahu pred intimnostjo in kako identificirati in premagati naš notranji kritični glas.

Vir: PsychAlive

Deli
Prejšnji članekPartnerska zveza, ki vam jo bodo zavidali
Naslednji članekKaj imajo skupnega mame in KODEKS?
Nejc Krumpačnik
Nejc je glavni urednik in soustanovitelj medijskega portala Motiviran.si. Kot magister medijskih komunikacij ljubezen do medijskega ustvarjanja združuje z znanji s področja prodaje in digitalnega marketinga. Prepričan je, da nobene sanje niso dovolj velike, da si jih ne bi drznili sanjati.