Zmote in resnice o prijateljstvu odraslih

Prijatelj je prva oseba, k kateri se obrnemo, ko imamo težave s partnerjem, družinskim članom ali sodelavcem. Prijatelji so ob nas, ko potrebujemo slušatelja, vzpodbudo ali nasvet. Pomagajo nam reševati težave in se soočati s težkimi občutki, ki so navzoči pri medosebnih in osebnih bitkah. Toda na koga se obrniti, ko imamo problem s prijateljem? In kaj se zgodi, če je težava to, da sploh nimamo prijatelja? Pogosto so zmote o prijateljstvih odraslih tiste, ki odločajo o njihovi usodi.

Pogoste zmote o prijateljstvih odraslih

Obstaja še ena pomembna pregrada, ki lahko oteži težave s prijatelji, in to so zmote, ki jih imamo o naših prijateljstvih kot odrasle osebe. Pogosto je naša predstava o prijateljstvu drugačna od realnosti.

Večina od nas pričakuje, da bi do zgodnje odraslosti morali vedeti, kako sklepati prijateljstva in kako se soočati s izzivi, ki jih prinašajo. Prepričani smo, da so to spretnosti, ki se jih naučimo zgodaj v otroštvu in v puberteti, ter da imamo te stvari do konca srednje šole ali fakultete že pod nadzorom.

To prepričanje ni le neresnično, temveč nam lahko daje občutek, da smo edina oseba, ki se sooča s težavami v prijateljskem odnosu. Zaradi tega se lahko počutimo razočarani, osramočeni in osamljeni. Posledično se verjetnost, da bomo imeli prijatelja, ki nam bo stal ob strani, še zmanjša.

Poglejmo, katere so pogoste zmote o prijateljstvih odraslih in kakšna je resnica za njimi.

1. Moral bi vedeti, kako sklepati in ohraniti prijateljstva

Navigiranje prijateljstev v odraslosti je lahko težavno. Kot vsi odnosi, tudi prijateljstva zahtevajo čas in trud, kar pa ni vedno lahko. Še posebej, kadar se trudimo prijateljsko zvezo uravnovesiti z drugimi zvezami in odgovornostmi.

Izzivi, ki jih doživljamo v prijateljski zvezi, se lahko tekom življenja spreminjajo. Tudi če smo imeli kot mladi uspešno prijateljsko zvezo, se lahko nenadoma znajdemo v novem mestu ali stanju, kjer se trudimo razširiti svoj socialni krog, ohranjati stara prijateljstva ali se celo ločiti od nezdravega in strupenega starega prijateljstva.

Ne glede na to, kako čudovita je tehnologija, pa spreminja naš način povezovanja drugega z drugim. Spreminja ustvarjanje novih priložnosti za nesporazume, ki se jih moramo naučiti oblavadati in reševati.

2. Nimam dovolj prijateljev

Ne obstaja ravno natančno število prijateljev, ki jih moramo imeti. Kar šteje kot “dovolj” za eno osebo, morda ni dovolj za nekoga drugega. Ne gre toliko za število prijateljev, ki jih imamo, temveč za našo dojemanje in zadovoljstvo s socialno podporo, ki jo prejmemo.

Tudi če imamo zgolj enega bližnjega prijatelja, lahko ima to neverjetno pozitiven vpliv na naše čustveno in fizično počutje. Pri prijateljstvu je vsekakor bolje ciljati na kvaliteto, kot na kvantiteto.

3. Moral bi imeti najboljšega prijatelja

Ko se staramo, se lahko naše razumevanje pojma “najboljši prijatelj” spremeni. Kar je pomembnejše kot oznaka ali status, s katerim označujemo svoje prijatelje je, da so naša prijateljstva recipročna. To pomeni, da se obe osebi v prijateljskem odnosu dojemata kot prijatelja.

Morda se to sliši preprosto, a raziskave kažejo, da je kar do 50 odstotkov naših prijateljstev nerecipročnih. Pomembno si je tudi zapomniti, da drugi osebi ni potrebno zadovoljiti vseh naših prijateljskih potreb. Imeti enega prijatelja za podporo in drugega za večerne sprehode ni nič manj posebno, kot imeti enega “najboljšega” prijatelja, s katerim počnemo vse.

4. Moral bi obdržati prijatelje iz otroštva

Stabilnost je pomemben dejavnik zdravega prijateljstva. Splača se imeti dolgoročna prijateljstva, a je lahko ohranjanje prijateljstev je težavno, še posebej, če smo v drugačnih življenjskih stanjih.

Ljudje se spreminjamo. In skupaj s tem se spreminjajo tudi naša prijateljstva. Oklepanje starih prijateljstev, ki nam ne ustrezajo več, zgolj zaradi strahu pred izgubo, ni priporočljivo. Ko se staramo, je normalno, da razredčimo svoja prijateljstva in ohranimo zgolj tista, ki jih najbolj cenimo. Ta prijateljstva lahko vključujejo prijatelje iz otroštva ali pa nedavne prijatelje.

Prijateljstva, ki jih razvijemo kot odrasle osebe, so običajno bolj trdna in zadovoljujoča kot prijateljstva, ki smo jih ustvarili v mlajših letih.

5. “Slab” prijatelj sem

Obstajajo številni razlogi, zakaj sami sebe ocenjujemo strogo, še posebej takrat, ko pride do konflikta. Pomaga si zapomniti, da je konflikt neizogiben v vsakem bližnjem razmerju, vključno s prijateljsko zvezo.

Lahko se zgodi med cimrom na faksu, sodelavcem, partnerjem ali najboljšim prijateljem. Tudi če sami sebe ocenjujemo kot osebo, ki se običajno izogiba direktnim pogovorom in soočenjem, nas lahko vseeno prizadanejo neprijetni občutki, ki so rezultat neprijetnih situacij ali nasprotujočih si mnenj.

Nikoli končan konflikt je seveda zgodba zase. A doživljanje vzponov in padcev v prijateljski zvezi ne pomeni, da smo slab prijatelj ali da mi ali prijatelj česa nimamo narobe. Konflikti so običajno del normalne, bližnje prijateljske zveze. Je del človeškosti. Učenje uspešnega spopadanja s konflikti pa nas lahko pravzaprav zbliža s prijatelji.

Kako odpraviti zmote o prijateljstvih odraslih?

Ključ je odprtost. To pomeni preprosto notranje zavedanje naših slabosti in moči ter odprtost za informacije in izkušnje, ki so v nasprotju z našimi idejami in predstavami o tem, kako mora izgledati prijateljstvo odraslih. Ta odprtost ni le začetna točka da odpravimo naše zmote o prijateljstvih odraslih, temveč je nujno za razvijanje bližnjih, avtentičnih vezi in ohranjanje zdravih odnosov.
Kaj lahko naredite?

  • Zaznajte svoja pravila in prepričanja o svojih prijateljstvih in svojo vlogo kot prijatelja (npr. svoje moral bi in moram).

  • Izzovite te ideje z tistimi bolj realističnimi, koristnimi mislimi. Spremenite svoje “moral bi” v “želim si” kot hitro strategijo za spremembo svoje pripravljenosti in zmožnosti za povezovanje z drugimi (npr. “Moram spoznati nove prijatelje” v “Želim si srečati nove ljudi”)

  • Sprejmite, da je kritičnost resnično kontraproduktivna. Ne bo vas motivirala, da bi se izpostavili in postali ranljivi na način, da bi lahko izgradili pristna, bližnja prijateljstva.

  • Spoznajte, da niste edini, ki ima težave s prijateljstvi.

 

Vir: Psichology Today



*Pošiljali vam bomo motivacijske vsebine, vas obveščali o novostih, izdelkih, akcijah in ugodnostih.

Facebook Comments

Neža M.

Neža pravi, da so v življenju pomembne majhne stvari. Morda je prav zato magistra mikrobiologije. Rada bere, piše, ustvarja in se potepa po naravi. Zaradi nedavno odkrite celiakije vse bolj raziskuje vpliv hrane in psihe na splošno zdravje. Je glavna pomočnica in skrbnica portala Motiviran.si.