Kdo je Matjaž Kovačič?

Kdo je Matjaž Kovačič v prostem času in poslovno? Kaj ga navdušuje, ob čem ga spreleti srh, kaj mu požene kri po žilah?

Matjaž Kovačič: Sem tipičen predstavnik otrok z ADHD motnjo. Kar pomeni, da poslovno ne morem „sedeti na enem stolu“, pač pa mojo poslovno pot krasi zmeraj več povsem različnih poslovnih priložnosti hkrati. Vsi projekti pa bazirajo na izkoriščanju lastnih prodajnih kapacitet in socialne mreže. Seveda pa je vse to zame tudi izredna učna lekcija. Nekako se ves čas nekaj učim.

V privatnem času sem oče dvema šolarčkoma in mož finančno-računovodski strokovnjakinji. Njim namenim večino prostega časa. Bom pa pred poletjem več svoje ljubezni moral nameniti tudi domačemu Pohorju. Kot bivšemu športniku se mi še kako pozna, če se daljše obdobje ne ukvarjam s športom.

Navdušuje me dodana vrednost. Pa ne samo v poslu, pač pa v vseh pogledih. Svoje vrednosti namreč ne merim skozi porabljen čas, pač pa, kaj lahko v tem času izboljšam. In ja, včasih je počitek višja dodana vrednost od enote denarja.

Kot vsakega starša me najbolj spreleti srh, ko se kaj zgodi otroku. To moramo biti odkriti. 🙂 Sicer precej spremljam tudi lokalno in globalno geopolitično dogajanje in tam je veliko razlogov za srh. Trenutno si precej srha prihranim s tem, da sem v času glavne predvolilne kampanje toliko zaposlen, da je nimam časa spremljati.

Poskušam se tudi distancirati od komentarjev na socialnih omrežjih. Kar preberem, pa vidim, da smo Slovenci še daleč od razvitih demokracij. Že samo dejstvo, da se vsa kvaliteta stranke meri izključno po eni osebi (nosilcu), kaže, da smo globoko v podzavesti še zmeraj v času totalitarizmov. Ne dopuščamo drugačnega mnenja in verjamemo v samo enega vodjo. In vse volitve v Sloveniji so samo dodaten dokaz temu. Ob misli na to me pogosto preleti srh.

Njegova poslovna pot je bila zelo pestra

S čim se trenutno ukvarjaš? Kako je doslej potekala tvoja poslovna pot in kje si nabiral izkušnje?

Matjaž Kovačič: Kot omenjeno se zmeraj ukvarjam z veliko različnimi stvarmi. Tako imam trenutno v solastništvu z mag. Primožem Hvalo podjetje SMI d.o.o., katerega primarna dejavnost je trening prodajalcev.

Prav tako imam svoj s.p., ki se ukvarja z zavarovalniškim zastopništvom (lani opravljena licenca kot izziv in učna lekcija B2C prodaje). Ob tem aktivno sodelujem s podjetjem Cafe de Honduras Europa s.r.o, s sedežem v Pragi (uvoz čiste premium honduraške kave) in podjetnikom, ki v Sloveniji proizvaja in trži čistila in zaščite, ki bazirajo na nano tehnologiji.

Moja poslovna pot je bila zelo pestra. Prav zaradi dejstva, da zmeraj potrebujem nove izzive, sem tudi relativno hitro menjeval delodajalce. V sled tega sem pridobil kar precej široke izkušnje iz različnih gospodarskih segmentov in načinov vodenja. Pred 7. leti me je pot zanesla v vode prodajnega svetovanja. V tem sem se kar uspešno našel in ostal do danes.

Tako sem do danes osebno nabiral izkušnje v sektorjih revizije, kozmetike, mesno-predelovalne industrije, energetike, predelave plastike, razvoja programskih rešitev, ogrevanja, vodovodnega omrežja, finančnih produktov (bančništvo, zavarovalništvo), avtomobilizma,… 🙂

Zbudi prodajalca v sebi

Si avtor knjige Zbudi prodajalca v sebi, ki je izšla pri založbi Lisac & Lisac. V njej navajaš zanimivo misel, da besedo odločitev sestavljata besedi od in ločitev. Odločitev pomeni ločitev od nečesa. Odločitev za korak naprej pomeni ločitev od trenutnega stanja. Kaj je bila odločitev tvojega življenja? Od česa si se ločil, da si lahko napredoval v karieri in zasebnem življenju?

Matjaž Kovačič: Zanimivost te besede je, da je pojem odločitev skovan na enak način tudi v drugih jezikih. Ni to zgolj nek posrečen slovenski pojem. Tako da je dejansko nekaj na tem. To je tudi eno mojih pomembnejših strokovnih spoznanj.

Večina ljudi še vedno misli, da se kupec odloči ZA nek izdelek, a dejansko se loči OD ostalih opcij (omenjeno trenutno stanje je le ena od mnogih). Če v to dodamo še strah pred izgubo, ki je usidrana v vseh nas zelo globoko, je jasno, zakaj se ljudje tako težko odločamo (ločujemo od opcij).

Večina ljudi še vedno misli, da se kupec odloči ZA nek izdelek, a dejansko se loči OD ostalih opcij (omenjeno trenutno stanje je le ena od mnogih).

Karierno me je zagotovo najbolj zaznamovala ločitev od domačega okolja. Tako sva se z Jasmino leta 2009 odselila v Ljubljano, leto zatem pa v Kranj, kjer sva si zgradila družino. Ta geografska ločitev od domačega okolja, prijateljev, staršev,… nama je obema odprla oči. Da ni vse tako, kot so ti do tedaj govorili. Pa ne mislim samo poslovno, pač pa predvsem privatno.

To naju je oba zelo zaznamovalo in danes lahko rečem, da zelo pozitivno. Ta sprememba je bila najbolj očitna, ko smo se pred dvema letoma spet preselili v Maribor. Z marsikom se enostavno več nismo razumeli. Kot da prihajamo iz različnih svetov.

Prodaja je veliko več kot menjava izdelka za denar

Veliko je govora o miselni naravnanosti ter pozitivni psihologiji. Dotakneš se celo zakona privlačnosti in transakcijske analize. Kako so ta področja povezana z uspehom v prodaji?

Matjaž Kovačič: Prodaja je vsako vplivanje na percepcijo. Veliko prodajalcev še danes misli, da je prodaja zgolj menjava izdelka za denar. A je prodaja veliko več. Največ prodaj v življenju se zgodi brez vsakršne denarne enote. O tem je v uvodnem delu knjige veliko napisano.

Ko razumeš to, veš, da je vso bistvo prodaje v glavi ljudi. V načinu, kako ljudje razmišljamo in v kakšnih interakcijah smo z drugimi. To področje različne vede različno pokrivajo, a vse pridejo do istih zaključkov. Le postopki dokazovanja so drugačni.

V knjigi se recimo še nisem veliko poglabljal v nevroznanost, a danes lahko potrdim, da tudi ta znanost na svoj način pride do enakih zaključkov. Prav zaradi omenjenega že vse skozi trdim, da ta knjiga ni klasični prodajni priročnik, pač pa izpostavlja prodajno miselnost in naravnanost. Bralcu sem želel predstaviti prav to dejstvo, da večina išče neke zlate prodajne stavke, medtem ko je ključna težava v psiholoških blokadah.

Večina išče neke zlate prodajne stavke, medtem ko je ključna težava v psiholoških blokadah.

Vsi pridejo do zaključka, da se ti bo zgodilo to, v kar si prepričan

Ljudje podzavestno nenehno igramo določene igre. Zanimiva je zlasti t.i. “Now I’ve got you, you son of a bitch”, kot jo je poimenoval ameriški psihiater Eric Berne, pri kateri želimo sami sebi dokazati, da imamo prav. In bomo tudi vse storili za to, da bomo to uspešno dokazali, a nagrada, ki jo prejmemo, je po navadi zelo klavrna. Nam lahko podaš nekaj nazornih primerov te igre in kako se navezuje na prodajo?

Matjaž Kovačič: Te igre so v bistvu prepričanja, ki jih nosimo s seboj. In recimo kot dodatek prejšnjemu odgovoru, vse psihološke veje, nevroznanost,… vsi pridejo do zaključka, da se ti bo zgodilo to, v kar si prepričan. A ne bo se zgodilo samo od sebe, pač pa boš še kako aktivno soudeležen. Ker pa bodo akcije zelo podzavestne, se jih ne zavedamo.

Tipična situacija je, ko me želijo prodajalci prepričati, da kupce zanima izključno cena. Ko grem z njimi na prodajne sestanke, pa se o drugem kot o ceni in popustih sploh pogovarjati ne znajo. Stranki tako druga korist kot najnižja cena ne ostane. In ja, cena takrat je edina pomembna. In ko je kak prodajalec to dosegel, mi je kot prvo stvar po sestanku povedal prav »A si videl, da je samo cena pomembna?« Kaj je nagrada za to? Še en posel z nizko dodano vrednostjo.

Še bolj nazorno se je zgodilo z enim prodajalcem, ko je stranka povedala, da bo kupila od konkurence, četudi bo dražja, saj je konkurent bil pri njej že 3x (pa je iz drugega konca Slovenije), medtem ko je on »domač«, pa je šele prvič. Stavek stranke sem si dobesedno zapisal. Po sestanku sva šla skozi zapiske in prodajalec se tega stavka ni spomnil. Še več, trdil mi je, da sem si stavek izmislil. Vse, da podzavest (možgani) obranijo svoja prepričanja.

Teh primerov je v življenju ogromno. Vsak ima svojo verzijo te igre. Če samo pogledamo današnjo predvolilno kampanjo, vidimo, da je razpisan velik lov na zavajajoče trditve politikov. In nekomu, ki je prepričan, da vsi politiki lažejo, je dovolj, da en medij pokaže nek podatek drugače (pa ni nujno, da je navedba medija bolj pravilna), da si potrdi, da res tudi ta politik laže. Torej: »Dobil sem te, lažnivec!«.

Kako lahko posameznik sploh prepozna, da igra določeno igro, ki ga omejuje v vsakodnevnem življenju? Zdi se, da bi bilo lažje, da nas na to opozori nekdo drug. Si sam pri sebi uspel priti do takšnih spoznanj?

Matjaž Kovačič: Definitivno nas lahko zunanji na to opozorijo, a je to lahko nevarno, saj enkratna ponovitev še ni dokaz za igro. Se pravi, nas na to lahko opozori zgolj nekdo, ki nas že dovolj časa pozna in spremlja. Če me vprašate, kaj je bistvo coachinga, je prav to: razbijanje iger, ki jih igramo. Da nas nekdo dovolj časa spremlja in s pomočjo vprašanj opozori na določene destruktivne vzorce.

Je pa potrebno poudariti, da moraš biti na to pripravljen. Pogosto nas partnerji opozarjajo na takšne vzorce, a si ne damo veljati. Se raje kregamo, da temu ni tako, oziroma iščemo podobne napake pri drugem, da mu s tem dokažemo, da »naj najprej pred svojim pragom pomete«.

Pogosto nas partnerji opozarjajo na takšne vzorce, a si ne damo veljati.

Pri sebi sem svoje igre začel spoznavati, ko smo iz Kranja prihajali na obiske v Maribor. Takrat sem videl veliko vzorcev, ki sem jih sam zaradi geografske odmaknjenosti že uspel razbiti, doma so pa še zmeraj ostajali. In seveda opazil še veliko takih, ki so bili še kako zakoreninjeni v meni.

Pregovori so zrcalo kulture neke skupine ljudi v nekem času

Poseben poudarek nameniš slovenskim pregovorom, ki vzorce razmišljanja in prepričanj učinkovito prenašajo iz generacije v generacijo. Očitno Slovenci stavimo na skromnost, ponižnost, trdo fizično delo, varčevanje, varnost itn.

Naj jih omenim zgolj nekaj:

• Lastna hvala cena mala
• Kdor ne dela, naj ne je
• Bolje vrabec v roki kot golob na strehi
• Kdor z malim zadovoljen ni, večjega vreden ni
• Kdor ne uboga, ga tepe nadloga
• Denar kvari ljudi

Gre za modrosti iz preteklosti, a danes so drugi časi, kot praviš sam. Kaj pregovori povedo o mentaliteti naroda in zakaj so lahko omejujoči in celo nevarni za posameznika?

Matjaž Kovačič: Pregovori so zrcalo kulture neke skupine ljudi v nekem času. Le čas je težko definirati, saj gredo iz roda v rod brez neke resne mere kritičnosti. Res je, da nekateri pregovori veljajo za slovenske, a se ne uporabljajo po celotni Sloveniji enako. A tisti, ki veljajo za slovenske, govorijo o nas predvsem to, da so naši predniki bili skromni in ponižni poljedelci, večinoma obdelovalci tuje zemlje.

Zgoraj navedeni pregovori so jasen dokaz, da naša družba ne odobrava ambicioznih ljudi. No, saj to že sam jezik jasno kaže. Slovenski izraz za ambicioznost je častihlepnost. Torej podjetniki, ki zaradi lastne ambicioznosti omogočajo službe in s tem socialno varnost mnogim družinam, so v bistvu po slovensko zgolj pohlepni po časti.

Zgoraj navedeni pregovori so jasen dokaz, da naša družba ne odobrava ambicioznih ljudi.

Nevarnost pregovorov se kaže v tem, da se zelo hitro primejo otrok. Otroci jih ne razumejo, pač pa se jim zasidrajo. In kak odnos bo imela odrasla oseba do denarja, če ji od malih nog vse njegove avtoritete govorijo, da denar kvari ljudi? Ali da se je bolje zadovoljiti z malim kot imeti velike sanje? Kako to v današnjem času ni nevarno?

A ne me narobe razumeti, pregovori so zelo pomembni. Le čas je, da jih malo osvežimo. Tako bi lahko rekli tudi »Kdor za malo hvaležen ni, večjega ne dobi.« Ker hvaležnost je povsem drug pojem kot zadovoljstvo. Če bi bili naši predniki zadovoljni, se ne bi premaknili iz lukenj, iznašli kovin, poljedelstva, živinoreje, industrije,… vse se je začelo s tem, da nekdo ni bil zadovoljen, oz. je želel več, hitreje, bolje.

Hvaležnost pa je univerzalna pozitivna čustvena nastrojenost. Univerzalna zato, ker jo lahko čuti vsak, ne glede na to, kje se nahaja in kaj se mu dogaja. Hvaležnost je tudi terapevtsko uporabljena metoda zdravljenja kroničnih depresij. In ja, preteklost je pokazala, da lahko napreduješ le, če si kot prvo hvaležen za to kar imaš. Hvaležen, ne zadovoljen!

Zato vse starše prosim, da bodite pazljivi, kaj govorite otrokom. Otroci pa le opomnite svoje starše, da jim taki pregovori res ne bodo pomagali postati boljši.

Največja blokada, ki jo imajo ljudje pri ustvarjanju prihodka je vrednotenje opravljenega dela skoti čas

Kritičen si do tega, da v družbi in v službi večinoma štejeta potrošena energija in čas dela. Bomo kdaj naredili miselni preskok in v ospredje postavili rezultat? Kaj bi takšen zasuk pomenil za družbo kot celoto?

Matjaž Kovačič: Eden ključnih pokazateljev, da se še nismo ločili od miselnosti industrijske dobe je, da se vrednost opravljenega dela meri skozi čas, ki je bil porabljen. In to je tudi največja blokada, ki jo imajo ljudje pri ustvarjanju prihodka.

Vsem priporočam, še posebej pa mladim, da poslušajo brezplačne youtube videe mednarodno zelo poznanega avtorja po imenu Jim Rohn. Gospod je že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja na zelo domač način (gospod je odraščal na kmetiji) razložil, kaj je prihodek, zakaj nekdo dobi plačilo in kako lahko vsakdo svoj prihodek podvoji.

Da povzamem »na kratko«. Prihodek je lahko izplačan izključno, če se je v nekem obdobju ustvarila neka dodana vrednost (v tem primeru denarna). Torej razlika med nakupno in prodajno vrednostjo. In ta razlika primarno pripada osebam, ki so to ustvarili. To so delavci, podjetniki. Torej je prihodek (P) ekvivalent ustvarjeni dodani vrednosti (Vd) v času (t). Torej P = Vd x t.

Zakaj je ta formula pomembna? Pokaže, kaj vpliva na moj prihodek. Prvič, vpliva čas. A lahko s povečanjem časa podvojim svoj prihodek? Lahko, dokler ne delam 24h na dan. Kako ga bom povečal takrat? Torej je čas zelo omejujoča spremenljivka. Druga pa je dodana vrednost, ki jo ustvarim. Vedno se je skozi čas pokazalo, da je ustvarjena dodana vrednost v neposredni korelaciji z znanjem, ki ga imam. To ne pomeni z izobrazbo, pač pa znanjem, s katerim ustvarjamo dodano vrednost.

A lahko s povečanjem časa podvojim svoj prihodek? Lahko, dokler ne delam 24h na dan. Kako ga bom povečal takrat?

Kako pa lahko dvignem dodano vrednost, če je v neposredni korelaciji z znanjem? Tako, da dvignem nivo svojega znanja. Da se naučim nekaj novega ali da postanem v tem, kar znam, še boljši. Jim Rohn je že v 70. letih prejšnjega stoletja pravil, da je znanje na voljo vsakomur za drobiž. Ciljal je na knjižnice. Kaj lahko o tem rečemo danes? Ko je na voljo vso znanje in vsi alternativni pogledi trenutno uveljavljenega znanja na spletu?

Že zgoraj sem vam napisal, da so video posnetki seminarjev g. Rohna na voljo BREZPLAČNO! In še to v video obliki. Torej se nihče ne rabi v knjižnici mučiti z branjem. Preprosto gleda video in se uči. Pa se?

Profesionalne podjetnike in prodajalce zmeraj vprašam, koliko svetovno znanih avtorjev s področja podjetništva, prodaje, osebnostne rasti poznajo. Kaj mislite, koliko? V skupini dvajsetih ljudi morda dobim tri do štiri avtorje. Ko jih vprašam, kdaj so nazadnje kaj od njih prebrali ali poslušali, so pa meseci in leta nazaj.

Če se torej vrnem nazaj na osnovno misel od g. Rohna. Ima zelo pronicljivo vprašanje, ki je dalo tudi meni veliko misliti. »Koliko let bi naj vaš otrok hodil v 4. razred?« Seveda je logično, da 1. Če bo hodil 2 leti, bo že malo »čudn«, četudi je otrok prijazen in bi mu vsi »pogledali skozi prste«. In napredovanje ni kar tako. Mora pridobiti kar veliko novega znanja, se naučiti nekih novih veščin in tudi nekoliko boljše obnašati. Torej mora vložiti kar nekaj časa in energije. Takrat sem se jaz vprašal: »Kdaj pa se odrasla oseba odloči, da se ji v nekem časovnem obdobju ni potrebno več ničesar novega naučit?«

In na koncu pristanemo tukaj, kjer smo. Sindikati se borijo za višje urne postavke in fiksne plače. Ker oni so za delavce. Zakaj delavcem nihče ne pove, da bi lahko zaslužili več, če bi se naučili česa novega ali izboljšali to, kar znajo danes?

Zakaj delavcem nihče ne pove, da bi lahko zaslužili več, če bi se naučili česa novega ali izboljšali to, kar znajo danes?

Potrudi se in mi podaj še 3 najbolj koristne nasvete, po katerih bi se moral ravnati, če želim izboljšati svoje prodajne sposobnosti.

Matjaž Kovačič: Večina prodajalcev pade pri resničnem interesu za ljudi. Preprosto večini nam ni mar za soljudi. Danes še staršem pogosto ni mar za lastne otroke, kaj šele za neznanca v prometu, trgovini, vlaku, na cesti.

Zato poskušajo vsi bežati v spletne trgovine in neke spletne marketinge. Preprosto zato, ker nas je ta brezbrižnost pripeljala do tega, da si niti stika z ljudmi več ne želimo. Tako da prvi nasvet je, da »bodi bolj zainteresiran za druge ljudi. Bodi radoveden in preprosto prijazen«.

Drug nasvet je povezan z dejstvom, da se vse interakcije med ljudmi, tudi prodajne, odvijajo in odvijejo na nivoju emocij (podzavesti, prepričanj, iger, skript, …). Ljudje smo sužnji svoje podzavesti. Prodajalci pa se še zmeraj zatekajo k dejstvom, številkam, suhoparnim navedbam o sebi. Torej nasvet je, da se nauči komunicirati s podzavestjo sogovornika. »Big« Al Schreiter ima na tem področju odlične lekcije.

Ljudje smo sužnji svoje podzavesti.

Tretji nasvet je, da začni poslušati samega sebe. Introspekcija ti bo dala največ odgovorov na to, kje so še skriti potenciali. Kdaj blokiraš samega sebe, kdaj sabotiraš svoje prodajne nastope,… Treba je »poslušati sebe« in videti, kdaj se nam te blokade prižgejo in jih nato poskušati razumeti. Kaj je bilo tisto, kar me je pripeljalo do tega »krča«, kateri dražljaj, katero sporočilo,…? Večina ljudi še danes sovraži prodajo samo zato, ker sovražijo, ko nekdo prodaja njim. Oziroma, ker jih moti, ko jim želi prodajalec pomagati. Kako naj potem on sebe motivira, da začne »motiti« druge?

Zadnja runda

Kaj pa tebe motivira? Od kod črpaš navdih?

Matjaž Kovačič: Hahaha. Ta odgovor bo verjetno »čist mimo« glede na pričakovanja. Jaz se imam v bistvu za povprečno nemotivirano osebo. V bistvu sem len. Če bi bilo po moje, ne bi delal nič. Me pa od faksa pelje ena sama misel »V življenju želim delati vedno manj za vedno več denarja«.

Težko se motiviram, da bi lahko dolge dneve, mesece ali celo leta delal eno in isto stvar. Naveličam se. Je pa res, da meni možgani ne dajo miru (ADHD). Jaz morda resda počivam, a možgani norijo. Jaz še med umivanjem zob »rešujem svet«.

Sem mojster odlašanja, zato lahko vsem predavam o tem. Celo naučim lahko koga, kako se to dela. 😀 Ampak jaz tega ne skrivam. Zato se mi zdi moralno nesprejemljivo, da večina novodobnih »gurujev« sebe kaže kot neke hudo motivirane, hvaležne, naspidirane,… ko sem z njimi na kavi, pa samo jamranje, šimfanje, stokanje.

Zato se mi zdi moralno nesprejemljivo, da večina novodobnih »gurujev« sebe kaže kot neke hudo motivirane, hvaležne, naspidirane,… ko sem z njimi na kavi, pa samo jamranje, šimfanje, stokanje.

So pa meni zelo pomembne »malenkosti«, ki mi dajejo dnevno dozo navdiha. Nasmeh na obrazih otrok, tista iskrica v njihovih očeh, ko skupaj osvajamo kakšna nova znanja in veščine. Ko jim uspe premagati kak strah. Ali pa ko smo preprosto skupaj, hvaležni, da imamo kar imamo in da smo, kar smo. Z ženo sva zelo ponosna na oba. Četudi sta nama pogosto lekcija v strpnosti, komunikaciji in premagovanju stresa. 🙂

Priporočaj mi knjigo, ki bi jo moral prebrati vsak (poleg tvoje), ki se želi izboljšati na področju prodaje?

Matjaž Kovačič: Teh je kar nekaj. Osnove v celoti zbere knjiga, ki je izšla leta 1936 in še danes vsi nasveti povsem držijo. A jih večina še zmeraj ne upošteva. Ta knjiga bi morala biti bralna značka v osnovnih šolah. Že samo s tem bi naš šolski sistem skupaj z otroci in starši zelo napredoval. Knjiga je prevedena v slovenski jezik in na voljo v knjižnicah. In enako kot pri Jihmu Rohnu je celoten zvočni prepis knjige v angleščini na voljo na spletu povsem brezplačno. Torej tudi za tiste, ki jim ni do branja knjig.

A že veš, katero knjigo imam v mislih? Če ne veš, se zamisli, ker bi moral vedeti. Brez teh osnov ne bi smel stopiti med ljudi. Knjiga je »How to win friends and influence people«. V slovenskem prevodu pa »Kako si pridobiš prijatelje«.

Knjiga Kako si pridobiš prijatelje bi morala biti bralna značka v osnovnih šolah. Že samo s tem bi naš šolski sistem skupaj z otroci in starši zelo napredoval.

Ali obstaja kakšen motivacijski citat, po katerem živiš? Imaš svojega najljubšega? Morda še zaključna misel?

Matjaž Kovačič: Misel, ki mi je vodilo skozi privatno in poslovno pot je: »Življenje je 10 % dejstev in 90 % percepcije.«

In to naj velja tudi kot zaključna misel. Tako za uspeh v življenju kot v prodaji je pomembno vedeti, da vsak od nas isti dogodek vidi drugače. Skozi lastne blokade, prepričanja, vzgojo, navade,… Kar pomeni, da resnica ni nikoli samo ena, pač pa je resnic toliko, kot je ljudi.

Zakaj je to tako pomembno? Še danes se kregamo glede dogodkov iz preteklosti, ker vsak misli, da ima bolj prav kot drugi. Celo o takšnih, ki jih nihče od nas ni doživel. Poznamo jih iz pričanj in mnenj drugih. Kar pomeni, ne samo, da se ne kregamo o dejstvih, pač pa da je naše mnenje o teh dogodkih zgolj percpecija percpecije nekoga drugega.

 

Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂

 

Se želiš pridružiti največji družini motivirancev v Sloveniji?

E-mail

Ime

Priimek

Prebral sem in se strinjam s politiko varstva osebnih podatkov

Leave this field empty if you're human:

Kdo je Saša Einsiedler?

Saša Einsiedler je eno veliko srce. Sama jo imam v spominu kot vedno nasmejano in izredno čedno TV voditeljico z unikatnim glasom. Pred časom sem jo imela čast spoznati tudi v živo, kjer me je popolnoma navdušila. Predavala je v Poljčanah, kjer je dobrodušno sprejela povabilo Ivana Jurgeca in prišla njemu v čast. 

Z nami je delila svojo življenjsko zgodbo in nam prikazala svoj pogled na svet. Prepričana sem, da je vsem prisotnim polepšala večer. Če ne na predavanju, pa kasneje s svojo neverjetno dostopnostjo in preprostostjo na kavici, na katero smo bili vsi skupaj povabljeni.

Vabljeni k branju intervjuja in obisku njene spletne strani.

---

Kdo je Saša Einsiedler v prostem času in poslovno? Kaj jo navdušuje, ob čem jo spreleti srh, kaj ji požene kri po žilah?

Saša Einsiedler: Jaz sem največkrat kar jaz, v vseh okoliščinah. Rada sem sproščena, rada imam življenje, včasih sem le v poslu bolj zahtevna do sebe kot takrat, ko nimam dela.

Navdušuje me rast – ko gledam naravo, sem očarana, zavedam pa se, da smo del te rasti tudi ljudje in da je v nas vgrajen napredek. Skušam živeti v zavedanju, da rast ni zgolj dobiček, ampak je lahko duhovna, rast v zavedanju, modrosti …

Najsrečnejša sem pa seveda takrat, ko sem z vsemi svojimi otroki, ko se smejemo, objemamo in ko čutim našo povezanost. Takrat sem hvaležna, ponosna, srečna, včasih mi gre celo kar malo na jok … hehe.

Srh …? Ne vem, ne gledam filmov s srhljivo vsebino, skoraj ne gledam televizije. Verjetno bi me, če bi se ponoči v trdi temi dogajalo kaj čudnega, malo pa že spreletaval srh.

Svojo profesionalno pot si pričela s študijem novinarstva, ki pa ga nikoli nisi zaključila. Kaj je botrovalo k temu?

Saša Einsiedler: Ja, najprej sem šla celo na ekonomijo, a ker sem takrat že delala na televiziji, sem hitro ugotovila, da me bolj veselijo te »družboslovne« smeri. Prepisala sem se na novinarstvo in prišla do tretjega letnika. Potem pa me je delo posrkalo.

Ves čas sem sicer še upala, da bom končala, potem pa so prišli otroci, družina, še več dela. In tako sem misel, da bi diplomirala, opustila. Ves čas sem se izobraževala neformalno in to so bila znanja, ki so mi pri delu mnogo bolj koristila.

Ves čas sem se izobraževala neformalno in to so bila znanja, ki so mi pri delu mnogo bolj koristila.

Ko so vsi kandidati opravili preizkus, ga je za hec še ona. Ter bila sprejeta.

Kljub temu pa imaš za sabo nešteto javnih nastopov v živo, pred kamerami in radijskim mikrofonom. Nekaj časa si bila celo pevka pri skupini Rdeči baron. Kako to, da si se odločila ravno za takšno poklicno pot – je bila načrtovana ali je prišla čisto spontano?

Saša Einsiedler: Ah, kje pa, nisem si nikoli mislila, da bom kdaj delala v medijih, to me niti ni kaj dosti zanimalo. Potem pa sem šla na randi s fantom in ker je delal na radiu, me je povabil tja, češ, da imajo avdicijo in ne ve, kdaj bo konec. Šla sem ga čakat tja in ko so vsi kandidati opravili preizkus, sem ga za hec še jaz. Ter bila sprejeta. Tako se je začelo …

Znano je, da je strah pred javnim nastopanjem najpogostejši strah pri ljudeh. Na podlagi svojih številnih izkušenj si se odločila, da boš ljudem pri tem pomagala. V ta namen si napisala priročnik Trening komunikacije in javnega nastopanja s Sašo Einsiedler, izvajaš pa tudi delavnice komunikacije za podjetja in posameznike. Kdo se zateka po tvojo pomoč in kaj je po tvojem mnenju njihova najpogostejša mentalna prepreka?

Saša Einsiedler: Ja, res je strah pred nastopanjem zelo zakoreninjen. Mislim, da izhaja iz tega, ker nas je strah, kako nas bodo videli drugi, da se ne bomo osmešili,… K meni hodijo vsi, stari in mladi, direktorji in managerji, kot tudi študentje, uslužbenci. Vsi, ki imajo dovolj poguma!

Mislim, da strah izhaja iz tega, ker nas je strah, kako nas bodo videli drugi, da se ne bomo osmešili,…

Ponosna imetnica certifikata Success Principles

Pridobila si certifikat svetovno znanega Jacka Canfielda Success Principles. Kaj ta certifikat pomeni v praksi zate in za tvoje slušatelje?

Saša Einsiedler: Na ta certifikat sem najbolj ponosna, saj ko sem opazovala svetovno znanega in vrhunskega Canfielda pri delu, sem opazila, da sem delala delavnice in vaje na zelo podoben način že prej.

To mi je seveda dalo še malo več samozavesti. Ker pa sem zavezana rasti, grem letos spet v Arizono, kjer ima Canfield petdnevni trening in verjamem, da bom prišla domov spet vsa naelektrena od dobrih idej!

Deluješ tudi kot osebni coach. Koliko ljudem/podjetnikom si že pomagala pri njihovem vzponu in na kakšen način? Si na uspeh koga izmed njih še posebej ponosna?

Saša Einsiedler: Uf, ne štejem jih, ki sem jim na nek način prekrižala pot in pomagala. Ja, sem ponosna na kar nekaj ljudi, pravzaprav čisto na vse, ki so se premaknili naprej.

Predvsem sem vesela, ko vidim, da so bolj srečni in zadovoljni s seboj, tudi če rezultati za pojme družbenih norm niso veliki.

Predvsem sem vesela, ko vidim, da so bolj srečni in zadovoljni s seboj, tudi če rezultati za pojme družbenih norm niso veliki.

Ko si na eni izmed tvojih motivacijskih delavnic opisovala svojo življenjsko zgodbo si dejala, da si se po drugi ločitvi skrušila na stopnicah in si v joku prigovarjala, da si se resnično trudila in storila vse, da bi zakon uspel. Pa vendar si kasneje spoznala, da temu ni bilo tako. Kaj je bilo tisto, kar si ves čas počela narobe?

Saša Einsiedler: To, da se nisem dovolj cenila. Da sem dajala prednost vsem drugim, sebe sem vedno znova pozabljala.

Verjame, da se lahko spremeni vsakdo.

Ko sem brala in poslušala tvojo zgodbo o dveh ločitvah, zatonu TV kariere, občutkih nevrednosti in bremenu javne izpostavljenosti, sem se čudila, kako ti je uspelo to preživeti. Marsikdo bi se ob takšnih čustvenih izzivih in pritiskih popolnoma zlomil in morda nikoli več pobral. Ti pa si zagrizla v življenje, se podala na novo pot in napisala priročnik Moja samopodoba je moja odločitev. Danes ljudem, ki se zatečejo po tvojo pomoč, uspešno vlivaš upanje, moč, pogum. In vedno več nas je, ki te spremljamo. Povej nam, kako ti je to uspelo, kdo ti je pri tem pomagal? Lahko takšno transformacijo po tvojem doseže kdorkoli?

Saša Einsiedler: Verjamem, zares verjamem, da se lahko spremeni vsakdo. Ampak ne smeš biti len, zagristi je treba tudi v svoje strahove, komu reči na svidenje in spustiti nove ljudi ter priložnosti v življenje.

Jaz ljubim življenje in vedno sem ga, čeprav se mi je v določeni točki zdelo zelo nepravično. Enostavno nisem razumela, kako je lahko ves moj trud poplačan s solzami in žalostjo. Ampak resničnost je zgolj ta, da sama nisem verjela vase in v to, da sem lahko srečna, brez da se dokazujem, kako dobra sem. In da sem vredna, brez da to dokazujem.

Seveda sem imela pomoč, hodila sem na terapijo, potem sem našla coacha, ob strani so mi stale prijateljice, starši. To je zelo veliko. Dejstvo pa je, da ničesar, ampak res ničesar ne more zate in namesto tebe narediti nekdo drug. Sami smo, ko gre za premik.

Dejstvo je, da ničesar, ampak res ničesar ne more zate in namesto tebe narediti nekdo drug. Sami smo, ko gre za premik.

Javna nastopanja, delavnice, predavanja, coaching, pisanje člankov in vse, kar počneš, je ena plat tvojega življenja. Druga pa je 5 otrok in z njimi povezani opravki, zadolžitve in skrbi. Kako ti je uspelo usklajevati podjetništvo in materinstvo? Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, da si se v vsem tem času spopadala – čustveno in finančno – še z razpadom dveh zakonov.

Saša Einsiedler: Haha, ja, to je tudi dobra zgodba, ampak nam gre čisto super. Lahko sem vse, kar si želim, mama in podjetnica in prijateljica in partnerka in gospodinja in še vse ostalo.

Dokler nisem dojela, da ni treba delati od jutra do večera, da je najbolj pomembno to, kako se jaz počutim v vseh vlogah, sem seveda zvečer padala v posteljo kot cunja. Zdaj sem našla neko dobro ravnotežje, ker delam zelo rada, pa tudi doma sem rada s svojimi otroki.

Ravno danes sem si vzela dan zase. Sicer pišem odgovore na tvoja vprašanja, ampak to mi je zabavno. Potem bom pa spekla torto za najmlajšo hčerko. Jutri imam predavanje in bom delovna drugače. Se veselim vseh dni!

Kot že omenjeno, si napisala dva priročnika: Moja samopodoba je moja odločitev in Trening komunikacije in javnega nastopanja s Sašo Einsiedler. Imaš v načrtu še kakšno knjigo – morda bolj avtobiografsko obarvano?

Saša Einsiedler: Ne, avtobiografsko ne, komu pa bi se še ljubilo brati kaj v zvezi z mano, saj je bilo že toliko napisanega. Tudi neresnic. Spravljam se k pisanju knjig iz serije Uspeh je dosegljiv! Ampak nekaj sem lenobna … Hehe.

Zadnja runda

Kaj pa tebe motivira? Od kod črpaš navdih?

Saša Einsiedler: Iz vsakdana. Iz drobnih čudežev, ki ji opazim. Iz zavedanja, da smo vsi eno, da si ti tudi jaz in obratno. Razmišljanja o sebi, življenju… To me navdihuje. In seveda otroci.

Priporočaj mi knjigo, ki bi jo moral prebrati vsak, ki želi najti svoje poslanstvo/sanje in mu/jim slediti? Poleg tvoje, seveda.

Saša Einsiedler: Jack Canfield, Success Principles. Sicer pa imam rada Eckarta Tolleja, pa Vadima Zelanda, pa Martina Kojca, pa še sto drugih. Berem namreč zelo rada in si kar naprej kupujem knjige, potem jih pa zlagam v kuhinji na pult in gledam vsak dan, haha. Za branje si pa res premalokrat vzamem čas. Na morju bom…

Ali obstaja kakšen motivacijski citat, po katerem živiš? Imaš svojega najljubšega? Morda še zaključna misel?

Saša Einsiedler: Nimam citata, sem si pa izoblikovala tri vrednote, ki so v tem življenjskem obdobju zame zelo pomembne in jim želim slediti.

To so ZDRAVJE, saj veste, ko jih nimaš več dvajset, se zaveš vrednosti zdravja. OBILJE, kar ni mišljeno samo denar, ampak obilje lepega, zavedanje, da je vsega za vse dovolj, da lahko imamo vse. MODROST, ker to je ključ in pot do miru, zadovoljstva, vsega, kar je najbolj pomembno.

 

Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂

 

Se želiš pridružiti največji družini motivirancev v Sloveniji?

E-mail

Ime

Priimek

Prebral sem in se strinjam s politiko varstva osebnih podatkov

Leave this field empty if you're human:

Kdo je Boban Pauković?

Bobana sem spoznal povsem po naključju. Prebral sem enega izmed intervjujev, ki jih je opravil in navdušila me je njegova zgodba. Iz odgovorov je bilo razbrati strašno trpljenje, ki ga je prestajal, ko se je boril s številnimi zdravstvenimi težavami, nevedoč, kaj točno je sploh narobe z njim.

A ni se predal, vztrajno je iskal rešitve in od sebe dal resnično vse, da je lahko ponovno zaživel normalno in zdravo življenje. Nazadnje mu je le uspelo. Nikoli ni obupal nad svojimi sanjami, spremembe pa je začel delati najprej pri sebi. Je popoln primer nekoga, ki bi lahko bil ambasador našega portala Motiviran.si. 

Vabljeni k branju.

---

Pokvarjenost ljudi mu požene kri po žilah

Kdo je Boban Pauković v prostem času in poslovno? Kaj ga navdušuje, ob čem ga spreleti srh, kaj mu požene kri po žilah?

Boban Pauković: Sem 32 letni Kranjčan, ki se ukvarja s prehranskim, vadbenim, oziroma športnim in mentalnim coachingom. Pišem bloge za najbolj obiskan spletni medij pri nas, 24ur.com, na temo zdravja in prehrane, ter sem avtor mnogih člankov na lastni spletni strani. V prostem času pa sem nekdo, ki se zelo rad posveti družini, branju kvalitetnih knjig in gradiva, ki mi pomaga pri osebnostnem razvoju in ki mi omogoča napredek in boljše opravljanje dela.

Obožujem šport, gibanje, naravo in živali, predvsem mojo psičko Ruby. V življenju sem prestal marsikaj in stvari katerih se “bojim”, oziroma mi poženejo kri po žilah, so sebičnost, apatičnost, neuvidevnost in predvsem pokvarjenost ljudi, oziroma vsa “nečloveška” dejanja, ki so jih določeni ljudje sposobni storiti za dosego svojih ciljev in le lastne koristi. Zato je v svetu veliko vojn, revščine, lakote in izživljanja nad ljudmi, naravo in živalmi.

Napačni ljudje so mu izpili vso energijo

Prebral sem tvojo zgodbo. Zaradi kroničnih zdravstvenih težav si po vseh štirih hodil od zdravnika do zdravnika, spogledoval pa si se celo s smrtjo. Sprejel si odločitev, da prideš stvari do dna in vzameš zadevo v svoje roke. Bi rekel, da je bila to najpomembnejša odločitev v tvojem življenju? Si diagnosticiral vzrok za zdravstvene težave?

Boban Pauković: Definitivno! V takšnih trenutkih pokažeš, ali si iz pravega testa! Kot velikokrat vprašam, oziroma povem svojim strankam: ali si, ali pač enostavno nisi! Imaš le dve izbiri na voljo, ali se boš boril ali pa enostavno odvrgel puško v koruzo in se predčasno predal. Vzrok za moje zdravstvene težave? Hja! Izgorelost, preobremenitev, oslabitev imunskega sistema, okužba z bakterijami, oslabitev delovanja vseh organov, hormonsko neravnovesje.

Do tega pa me je pripeljalo nerazumevanje delovanje lastnega organizma, pretirana želja po čimhitrejšem doseganju zastavljenih ciljev. Najbolj pa bi izpostavil napačno usmerjanje energije in trošenje le-te v nepotrebne in napačne ljudi, ter pretirano izpostavljanje stresu in postavljanje sebe in svojih želja na zadnje mesto. Ja, potlačena čustva pa morajo enkrat udariti ven!

Imaš le dve izbiri na voljo, ali se boš boril ali pa enostavno odvrgel puško v koruzo in se predčasno predal.

Zdravniki so na neki točki dvignili roke od tebe. Si zaradi tega izgubil zaupanje v naš zdravstveni sistem?

Boban Pauković: Ne, nisem izgubil zaupanja v naš zdravstveni sistem. Mislim, da imamo odlične zdravnike in mnogim uspešno pomagajo in rešijo na tisoče življenj. Menim pa, da so preobremenjeni in premalo cenjeni in pretirano izpostavljeni kritikam javnosti. Nihče namerno ne naredi nekega “kiksa”, še najmanj pa zdravniki! So le ljudje, iz krvi in mesa. Tako kot vsi mi naredijo kakšno napako, ki pa je na žalost potem mnogo bolj izpostavljena.

Bližnjih je bilo bolj strah kot njega samega

Kaj je bilo pri tvoji borbi najtežje?

Boban Pauković: Težko je bilo to, da so se vsi moji bližnji bolj prestrašili od mene in pravzaprav sem jaz njih tolažil, ne oni mene. Pokazal sem izjemno močno voljo za življenje in borbo za zdravje. Tega je z njihove strani manjkalo, te borbenosti, vztrajnosti, predvsem poguma in vere. Enostavno so se prestrašili in se v vsem tem izgubili, tako da mi niso mogli pomagati.

Najtežje pa je bilo definitivno, da sem kljub izjemno slabemu zdravstvenemu stanju moral sam prebirati ogromno literature, se učiti na lastnem primeru, torej biti sam svoj “mojster”, oziroma zdravnik. Za veliko stvari in v mnogih situacijah mi ni preostalo nič drugega kot to, da sem bil sam svoj poskusni zajček.

Za veliko stvari in v mnogih situacijah mi ni preostalo nič drugega kot to, da sem bil sam svoj poskusni zajček.

Kako dolgo si okreval, kaj vse si spremenil v svojem življenju? Si uvedel kakšne nove aktivnosti?

Boban Pauković: Okreval sem izjemno dolgo! Postavil sem se sicer na noge že pred časom, ampak moj “stroj” je deloval tam nekje na 70 ali 80 %. Zadnje pol leta pa sem na tistih pravih 100 %. Spremenil sem veliko stvari, predvsem v zasebnem življenju. Enostavno sem določene ljudi iz svojega življenja moral odstraniti, saj so mi izčrpavali vso življenjsko energijo, ki pa je izjemnega pomena za popolno okrevanje in regeneracijo.

Prav tako sem se nekako vrnil k svojim koreninam in se zopet “našel”. Povezal sem se z enako mislečimi, začel sem zaupati svoji intuiciji, ter začel izjemno veliko delati na osebnostni rasti. Kupil pa sem tudi psičko Ruby, ki me še bolj “sili”, da se povezujem z naravo. Ogromno se učim od nje. Največ energije in zdravja pa mi je prineslo pričakovanje prvega otroka z mojo parnerko Evo.

“Joga je bila edina oblika vadbe, ki sem jo lahko izvajal.”

Zaupaj nam več o prakticiranju joge. Kako si se spoznal z njo? Kakšne so prednosti, če jo redno prakticiraš?

Boban Pauković: Jogo sem začel prakticirati, ko sem zbolel. Enostavno je to bila edina oblika vadbe, ki sem jo lahko takrat izvajal. Izvajal sem le tiste asane, ki niso še dodatno obremenjevale mojega organizma. Bil sem zelo vztrajen in jogo izvajal 6 krat na teden in to 3 ure na dan! Če jo redno prakticiraš, narediš telesu ogromno uslugo. Joga ima izjemno pozitiven vpliv na umirjenost, zdravje, gibljivost in samo funkcionalnost telesa.

Zase si rekel, da si nekoč bildal ego, sedaj pa bildaš mišice. Bildaš pa tudi male sive celice, kajneda? Kako pomembna za zdravje je sinhronizacija uma in telesa?

Boban Pauković: Vse izhaja iz glave! Zato sem tudi ustvaril svoj blog z imenom Zdrav um, zdravo telo! Dajem res zelo velik poudarek na “bildanje” malih sivih celic.

“Ne ponujam instant rešitev!”

Danes si uspešen prehranski svetovalec, coach in trener fitnesa. Na kakšne stranke se osredotočaš? Komu želiš pomagati? Spisal si že nekaj res uspešnih zgodb. Med drugim si pomagal gospe, ki je bila že tik pred tem, da dobi vrečko za blato. Za kaj je šlo in kako sta se lotila njene težave?

Boban Pauković: Osredotočam se predvsem na tiste stranke, ki so pripravljene na trdo delo in si resnično želijo priti do izboljšanja počutja, oziroma zdravja. Vendar do takšnih rezultatov ni mogoče priti čez noč. Zato tudi ne ponujam tistih najbolj zaželenih in uspešno prodajanih, a nažalost neučinkovitih INSTANT rešitev.

Lahko pomagam, a le tistim, ki si pomoči res želijo. Kot pravi nek stari kitajski pregovor: učitelj pride, ko je učenec pripravljen! In trdno verjamem, da je temu tako! Kar se tiče gospe, ki je bila tik pred tem, da dobi vrečko za blato, pa je zgodba res fascinantna. Imela je hude težave s črevesjem (šlo je za divertikulitis) in tukaj je izjemnega pomena pravilen in dobro premišljen pristop. Poskušala je razne diete in si z njimi pravzaprav naredila le medvedjo uslugo ter prilivala olje na ogenj! Spremeniti je mogla odnos do prehranjevanja, opustiti uživanje določenih živil ter dodajati nekatera za njo nova živila in na splošno delati na “mindsetu”. Psihologija ima tukaj ogromen pomen!

Bi rekel, da je pri pomaganju drugim tvoja prednost to, da si sam marsikaj hudega prestal in doživel na lastni koži?

Boban Pauković: Vsekakor je to velika prednost. Vsaki stranki lahko svetujem, se poistovetim z njo in jo “začutim”. Prav tako stranke lažje motiviram, saj sem sam živi dokaz, da je marsikaj mogoče!

Zadnja runda

Kaj pa tebe motivira? Od kod črpaš navdih?

Boban Pauković: Motivirajo me vsi tisti ljudje, ki se borijo, ki ne “jamrajo” in ne klečeplazijo. Tisti ljudje, ki ponosno in pogumno sprejemajo vso bolečino in uteži, ki jim jih naloži življenje!

Motivirajo me vsi tisti ljudje, ki se borijo, ki ne “jamrajo” in ne klečeplazijo.

Sam pa črpam navdih predvsem iz narave in raznih težkih življenjskih zgodb, zaradi katerih se še bolj prizemljim, zavedam svoje majhnosti in se iz le-teh lahko veliko naučim.

Imaš kakšne posebne izzive in cilje za prihodnost?

Boban Pauković: Izzivov in ciljev je veliko. V zasebnem življenju mi je največji cilj biti kar se da najboljši starš in fleksibilen ter ljubeč in razumevajoč mož, na poslovnem planu pa želim dvigniti prepoznavnost in svoje znanje ter zlasti izkušnje deliti s čim večjim številom ljudi, ki bi jim to lahko pomagalo.

To mi zaenkrat izjemno dobro uspeva, saj sem prisoten na spletu in veliko časa posvetim objavljanju in pojavljanju na družabnih omrežjih, kot sta na primer Facebook in Instagram. Pred kratkim pa sem postavil tudi spletno stran, ki ima iz dneva v dan vedno več obiskovalcev.

Priporočaj mi knjigo, ki bi jo moral prebrati vsak, ki želi najti svoje poslanstvo/sanje in mu/jim slediti?

Boban Pauković: Vsem priporočam knjigo od Dr. Muriel James in Dorothy Jongeward: Born to Win. Moram pa poudariti, da za večino bralcev ta knjiga ne bo prav enostavna za branje.

Ali obstaja kakšen motivacijski citat, po katerem živiš? Imaš svojega najljubšega? Morda še zaključna misel?

Boban Pauković: Zdrav um, zdravo telo! No regrets!

Bralcem sporočam, naj v življenju ničesar ne obžalujejo. Vse je za nekaj koristno in vse ima nek svoj pomen ter namen. Ko se vam zgodi neka krivica ali ste prepričani, da vas življenje “tepe”, se zavedajte, da ni važno, kolikokrat pademo, temveč kolikokrat se dvignemo! Najdite svoj življenjski namen in mu vztrajno sledite. Imajte radi sebe, da bi lahko potem ljubili še vse ostale in ostalo okoli sebe! Pomagajte sebi, da boste lahko potem pomagali še drugim!

 

Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂

 

Se želiš pridružiti največji družini motivirancev v Sloveniji?

E-mail

Ime

Priimek

Prebral sem in se strinjam s politiko varstva osebnih podatkov

Leave this field empty if you're human: