Kdo je Saša Einsiedler?
Saša Einsiedler je eno veliko srce. Sama jo imam v spominu kot vedno nasmejano in izredno čedno TV voditeljico z unikatnim glasom. Pred časom sem jo imela čast spoznati tudi v živo, kjer me je popolnoma navdušila. Predavala je v Poljčanah, kjer je dobrodušno sprejela povabilo Ivana Jurgeca in prišla njemu v čast.
Z nami je delila svojo življenjsko zgodbo in nam prikazala svoj pogled na svet. Prepričana sem, da je vsem prisotnim polepšala večer. Če ne na predavanju, pa kasneje s svojo neverjetno dostopnostjo in preprostostjo na kavici, na katero smo bili vsi skupaj povabljeni.
Vabljeni k branju intervjuja in obisku njene spletne strani.
Kdo je Saša Einsiedler v prostem času in poslovno? Kaj jo navdušuje, ob čem jo spreleti srh, kaj ji požene kri po žilah?
Saša Einsiedler: Jaz sem največkrat kar jaz, v vseh okoliščinah. Rada sem sproščena, rada imam življenje, včasih sem le v poslu bolj zahtevna do sebe kot takrat, ko nimam dela.
Navdušuje me rast – ko gledam naravo, sem očarana, zavedam pa se, da smo del te rasti tudi ljudje in da je v nas vgrajen napredek. Skušam živeti v zavedanju, da rast ni zgolj dobiček, ampak je lahko duhovna, rast v zavedanju, modrosti …
Najsrečnejša sem pa seveda takrat, ko sem z vsemi svojimi otroki, ko se smejemo, objemamo in ko čutim našo povezanost. Takrat sem hvaležna, ponosna, srečna, včasih mi gre celo kar malo na jok … hehe.
Srh …? Ne vem, ne gledam filmov s srhljivo vsebino, skoraj ne gledam televizije. Verjetno bi me, če bi se ponoči v trdi temi dogajalo kaj čudnega, malo pa že spreletaval srh.
Svojo profesionalno pot si pričela s študijem novinarstva, ki pa ga nikoli nisi zaključila. Kaj je botrovalo k temu?
Saša Einsiedler: Ja, najprej sem šla celo na ekonomijo, a ker sem takrat že delala na televiziji, sem hitro ugotovila, da me bolj veselijo te »družboslovne« smeri. Prepisala sem se na novinarstvo in prišla do tretjega letnika. Potem pa me je delo posrkalo.
Ves čas sem sicer še upala, da bom končala, potem pa so prišli otroci, družina, še več dela. In tako sem misel, da bi diplomirala, opustila. Ves čas sem se izobraževala neformalno in to so bila znanja, ki so mi pri delu mnogo bolj koristila.
Ves čas sem se izobraževala neformalno in to so bila znanja, ki so mi pri delu mnogo bolj koristila.
Ko so vsi kandidati opravili preizkus, ga je za hec še ona. Ter bila sprejeta.
Kljub temu pa imaš za sabo nešteto javnih nastopov v živo, pred kamerami in radijskim mikrofonom. Nekaj časa si bila celo pevka pri skupini Rdeči baron. Kako to, da si se odločila ravno za takšno poklicno pot – je bila načrtovana ali je prišla čisto spontano?
Saša Einsiedler: Ah, kje pa, nisem si nikoli mislila, da bom kdaj delala v medijih, to me niti ni kaj dosti zanimalo. Potem pa sem šla na randi s fantom in ker je delal na radiu, me je povabil tja, češ, da imajo avdicijo in ne ve, kdaj bo konec. Šla sem ga čakat tja in ko so vsi kandidati opravili preizkus, sem ga za hec še jaz. Ter bila sprejeta. Tako se je začelo …
Znano je, da je strah pred javnim nastopanjem najpogostejši strah pri ljudeh. Na podlagi svojih številnih izkušenj si se odločila, da boš ljudem pri tem pomagala. V ta namen si napisala priročnik Trening komunikacije in javnega nastopanja s Sašo Einsiedler, izvajaš pa tudi delavnice komunikacije za podjetja in posameznike. Kdo se zateka po tvojo pomoč in kaj je po tvojem mnenju njihova najpogostejša mentalna prepreka?
Saša Einsiedler: Ja, res je strah pred nastopanjem zelo zakoreninjen. Mislim, da izhaja iz tega, ker nas je strah, kako nas bodo videli drugi, da se ne bomo osmešili,… K meni hodijo vsi, stari in mladi, direktorji in managerji, kot tudi študentje, uslužbenci. Vsi, ki imajo dovolj poguma!
Mislim, da strah izhaja iz tega, ker nas je strah, kako nas bodo videli drugi, da se ne bomo osmešili,…
Ponosna imetnica certifikata Success Principles
Pridobila si certifikat svetovno znanega Jacka Canfielda Success Principles. Kaj ta certifikat pomeni v praksi zate in za tvoje slušatelje?
Saša Einsiedler: Na ta certifikat sem najbolj ponosna, saj ko sem opazovala svetovno znanega in vrhunskega Canfielda pri delu, sem opazila, da sem delala delavnice in vaje na zelo podoben način že prej.
To mi je seveda dalo še malo več samozavesti. Ker pa sem zavezana rasti, grem letos spet v Arizono, kjer ima Canfield petdnevni trening in verjamem, da bom prišla domov spet vsa naelektrena od dobrih idej!
Deluješ tudi kot osebni coach. Koliko ljudem/podjetnikom si že pomagala pri njihovem vzponu in na kakšen način? Si na uspeh koga izmed njih še posebej ponosna?
Saša Einsiedler: Uf, ne štejem jih, ki sem jim na nek način prekrižala pot in pomagala. Ja, sem ponosna na kar nekaj ljudi, pravzaprav čisto na vse, ki so se premaknili naprej.
Predvsem sem vesela, ko vidim, da so bolj srečni in zadovoljni s seboj, tudi če rezultati za pojme družbenih norm niso veliki.
Predvsem sem vesela, ko vidim, da so bolj srečni in zadovoljni s seboj, tudi če rezultati za pojme družbenih norm niso veliki.
Ko si na eni izmed tvojih motivacijskih delavnic opisovala svojo življenjsko zgodbo si dejala, da si se po drugi ločitvi skrušila na stopnicah in si v joku prigovarjala, da si se resnično trudila in storila vse, da bi zakon uspel. Pa vendar si kasneje spoznala, da temu ni bilo tako. Kaj je bilo tisto, kar si ves čas počela narobe?
Saša Einsiedler: To, da se nisem dovolj cenila. Da sem dajala prednost vsem drugim, sebe sem vedno znova pozabljala.
Verjame, da se lahko spremeni vsakdo.
Ko sem brala in poslušala tvojo zgodbo o dveh ločitvah, zatonu TV kariere, občutkih nevrednosti in bremenu javne izpostavljenosti, sem se čudila, kako ti je uspelo to preživeti. Marsikdo bi se ob takšnih čustvenih izzivih in pritiskih popolnoma zlomil in morda nikoli več pobral. Ti pa si zagrizla v življenje, se podala na novo pot in napisala priročnik Moja samopodoba je moja odločitev. Danes ljudem, ki se zatečejo po tvojo pomoč, uspešno vlivaš upanje, moč, pogum. In vedno več nas je, ki te spremljamo. Povej nam, kako ti je to uspelo, kdo ti je pri tem pomagal? Lahko takšno transformacijo po tvojem doseže kdorkoli?
Saša Einsiedler: Verjamem, zares verjamem, da se lahko spremeni vsakdo. Ampak ne smeš biti len, zagristi je treba tudi v svoje strahove, komu reči na svidenje in spustiti nove ljudi ter priložnosti v življenje.
Jaz ljubim življenje in vedno sem ga, čeprav se mi je v določeni točki zdelo zelo nepravično. Enostavno nisem razumela, kako je lahko ves moj trud poplačan s solzami in žalostjo. Ampak resničnost je zgolj ta, da sama nisem verjela vase in v to, da sem lahko srečna, brez da se dokazujem, kako dobra sem. In da sem vredna, brez da to dokazujem.
Seveda sem imela pomoč, hodila sem na terapijo, potem sem našla coacha, ob strani so mi stale prijateljice, starši. To je zelo veliko. Dejstvo pa je, da ničesar, ampak res ničesar ne more zate in namesto tebe narediti nekdo drug. Sami smo, ko gre za premik.
Dejstvo je, da ničesar, ampak res ničesar ne more zate in namesto tebe narediti nekdo drug. Sami smo, ko gre za premik.
Javna nastopanja, delavnice, predavanja, coaching, pisanje člankov in vse, kar počneš, je ena plat tvojega življenja. Druga pa je 5 otrok in z njimi povezani opravki, zadolžitve in skrbi. Kako ti je uspelo usklajevati podjetništvo in materinstvo? Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, da si se v vsem tem času spopadala – čustveno in finančno – še z razpadom dveh zakonov.
Saša Einsiedler: Haha, ja, to je tudi dobra zgodba, ampak nam gre čisto super. Lahko sem vse, kar si želim, mama in podjetnica in prijateljica in partnerka in gospodinja in še vse ostalo.
Dokler nisem dojela, da ni treba delati od jutra do večera, da je najbolj pomembno to, kako se jaz počutim v vseh vlogah, sem seveda zvečer padala v posteljo kot cunja. Zdaj sem našla neko dobro ravnotežje, ker delam zelo rada, pa tudi doma sem rada s svojimi otroki.
Ravno danes sem si vzela dan zase. Sicer pišem odgovore na tvoja vprašanja, ampak to mi je zabavno. Potem bom pa spekla torto za najmlajšo hčerko. Jutri imam predavanje in bom delovna drugače. Se veselim vseh dni!
Kot že omenjeno, si napisala dva priročnika: Moja samopodoba je moja odločitev in Trening komunikacije in javnega nastopanja s Sašo Einsiedler. Imaš v načrtu še kakšno knjigo – morda bolj avtobiografsko obarvano?
Saša Einsiedler: Ne, avtobiografsko ne, komu pa bi se še ljubilo brati kaj v zvezi z mano, saj je bilo že toliko napisanega. Tudi neresnic. Spravljam se k pisanju knjig iz serije Uspeh je dosegljiv! Ampak nekaj sem lenobna … Hehe.
Zadnja runda
Kaj pa tebe motivira? Od kod črpaš navdih?
Saša Einsiedler: Iz vsakdana. Iz drobnih čudežev, ki ji opazim. Iz zavedanja, da smo vsi eno, da si ti tudi jaz in obratno. Razmišljanja o sebi, življenju… To me navdihuje. In seveda otroci.
Priporočaj mi knjigo, ki bi jo moral prebrati vsak, ki želi najti svoje poslanstvo/sanje in mu/jim slediti? Poleg tvoje, seveda.
Saša Einsiedler: Jack Canfield, Success Principles. Sicer pa imam rada Eckarta Tolleja, pa Vadima Zelanda, pa Martina Kojca, pa še sto drugih. Berem namreč zelo rada in si kar naprej kupujem knjige, potem jih pa zlagam v kuhinji na pult in gledam vsak dan, haha. Za branje si pa res premalokrat vzamem čas. Na morju bom…
Ali obstaja kakšen motivacijski citat, po katerem živiš? Imaš svojega najljubšega? Morda še zaključna misel?
Saša Einsiedler: Nimam citata, sem si pa izoblikovala tri vrednote, ki so v tem življenjskem obdobju zame zelo pomembne in jim želim slediti.
To so ZDRAVJE, saj veste, ko jih nimaš več dvajset, se zaveš vrednosti zdravja. OBILJE, kar ni mišljeno samo denar, ampak obilje lepega, zavedanje, da je vsega za vse dovolj, da lahko imamo vse. MODROST, ker to je ključ in pot do miru, zadovoljstva, vsega, kar je najbolj pomembno.
Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂