Kdo je Matjaž Kovačič?
Kdo je Matjaž Kovačič v prostem času in poslovno? Kaj ga navdušuje, ob čem ga spreleti srh, kaj mu požene kri po žilah?
Matjaž Kovačič: Sem tipičen predstavnik otrok z ADHD motnjo. Kar pomeni, da poslovno ne morem „sedeti na enem stolu“, pač pa mojo poslovno pot krasi zmeraj več povsem različnih poslovnih priložnosti hkrati. Vsi projekti pa bazirajo na izkoriščanju lastnih prodajnih kapacitet in socialne mreže. Seveda pa je vse to zame tudi izredna učna lekcija. Nekako se ves čas nekaj učim.
V privatnem času sem oče dvema šolarčkoma in mož finančno-računovodski strokovnjakinji. Njim namenim večino prostega časa. Bom pa pred poletjem več svoje ljubezni moral nameniti tudi domačemu Pohorju. Kot bivšemu športniku se mi še kako pozna, če se daljše obdobje ne ukvarjam s športom.
Navdušuje me dodana vrednost. Pa ne samo v poslu, pač pa v vseh pogledih. Svoje vrednosti namreč ne merim skozi porabljen čas, pač pa, kaj lahko v tem času izboljšam. In ja, včasih je počitek višja dodana vrednost od enote denarja.
Kot vsakega starša me najbolj spreleti srh, ko se kaj zgodi otroku. To moramo biti odkriti. 🙂 Sicer precej spremljam tudi lokalno in globalno geopolitično dogajanje in tam je veliko razlogov za srh. Trenutno si precej srha prihranim s tem, da sem v času glavne predvolilne kampanje toliko zaposlen, da je nimam časa spremljati.
Poskušam se tudi distancirati od komentarjev na socialnih omrežjih. Kar preberem, pa vidim, da smo Slovenci še daleč od razvitih demokracij. Že samo dejstvo, da se vsa kvaliteta stranke meri izključno po eni osebi (nosilcu), kaže, da smo globoko v podzavesti še zmeraj v času totalitarizmov. Ne dopuščamo drugačnega mnenja in verjamemo v samo enega vodjo. In vse volitve v Sloveniji so samo dodaten dokaz temu. Ob misli na to me pogosto preleti srh.
Njegova poslovna pot je bila zelo pestra
S čim se trenutno ukvarjaš? Kako je doslej potekala tvoja poslovna pot in kje si nabiral izkušnje?
Matjaž Kovačič: Kot omenjeno se zmeraj ukvarjam z veliko različnimi stvarmi. Tako imam trenutno v solastništvu z mag. Primožem Hvalo podjetje SMI d.o.o., katerega primarna dejavnost je trening prodajalcev.
Prav tako imam svoj s.p., ki se ukvarja z zavarovalniškim zastopništvom (lani opravljena licenca kot izziv in učna lekcija B2C prodaje). Ob tem aktivno sodelujem s podjetjem Cafe de Honduras Europa s.r.o, s sedežem v Pragi (uvoz čiste premium honduraške kave) in podjetnikom, ki v Sloveniji proizvaja in trži čistila in zaščite, ki bazirajo na nano tehnologiji.
Moja poslovna pot je bila zelo pestra. Prav zaradi dejstva, da zmeraj potrebujem nove izzive, sem tudi relativno hitro menjeval delodajalce. V sled tega sem pridobil kar precej široke izkušnje iz različnih gospodarskih segmentov in načinov vodenja. Pred 7. leti me je pot zanesla v vode prodajnega svetovanja. V tem sem se kar uspešno našel in ostal do danes.
Tako sem do danes osebno nabiral izkušnje v sektorjih revizije, kozmetike, mesno-predelovalne industrije, energetike, predelave plastike, razvoja programskih rešitev, ogrevanja, vodovodnega omrežja, finančnih produktov (bančništvo, zavarovalništvo), avtomobilizma,… 🙂
Zbudi prodajalca v sebi
Si avtor knjige Zbudi prodajalca v sebi, ki je izšla pri založbi Lisac & Lisac. V njej navajaš zanimivo misel, da besedo odločitev sestavljata besedi od in ločitev. Odločitev pomeni ločitev od nečesa. Odločitev za korak naprej pomeni ločitev od trenutnega stanja. Kaj je bila odločitev tvojega življenja? Od česa si se ločil, da si lahko napredoval v karieri in zasebnem življenju?
Matjaž Kovačič: Zanimivost te besede je, da je pojem odločitev skovan na enak način tudi v drugih jezikih. Ni to zgolj nek posrečen slovenski pojem. Tako da je dejansko nekaj na tem. To je tudi eno mojih pomembnejših strokovnih spoznanj.
Večina ljudi še vedno misli, da se kupec odloči ZA nek izdelek, a dejansko se loči OD ostalih opcij (omenjeno trenutno stanje je le ena od mnogih). Če v to dodamo še strah pred izgubo, ki je usidrana v vseh nas zelo globoko, je jasno, zakaj se ljudje tako težko odločamo (ločujemo od opcij).
Večina ljudi še vedno misli, da se kupec odloči ZA nek izdelek, a dejansko se loči OD ostalih opcij (omenjeno trenutno stanje je le ena od mnogih).
Karierno me je zagotovo najbolj zaznamovala ločitev od domačega okolja. Tako sva se z Jasmino leta 2009 odselila v Ljubljano, leto zatem pa v Kranj, kjer sva si zgradila družino. Ta geografska ločitev od domačega okolja, prijateljev, staršev,… nama je obema odprla oči. Da ni vse tako, kot so ti do tedaj govorili. Pa ne mislim samo poslovno, pač pa predvsem privatno.
To naju je oba zelo zaznamovalo in danes lahko rečem, da zelo pozitivno. Ta sprememba je bila najbolj očitna, ko smo se pred dvema letoma spet preselili v Maribor. Z marsikom se enostavno več nismo razumeli. Kot da prihajamo iz različnih svetov.
Prodaja je veliko več kot menjava izdelka za denar
Veliko je govora o miselni naravnanosti ter pozitivni psihologiji. Dotakneš se celo zakona privlačnosti in transakcijske analize. Kako so ta področja povezana z uspehom v prodaji?
Matjaž Kovačič: Prodaja je vsako vplivanje na percepcijo. Veliko prodajalcev še danes misli, da je prodaja zgolj menjava izdelka za denar. A je prodaja veliko več. Največ prodaj v življenju se zgodi brez vsakršne denarne enote. O tem je v uvodnem delu knjige veliko napisano.
Ko razumeš to, veš, da je vso bistvo prodaje v glavi ljudi. V načinu, kako ljudje razmišljamo in v kakšnih interakcijah smo z drugimi. To področje različne vede različno pokrivajo, a vse pridejo do istih zaključkov. Le postopki dokazovanja so drugačni.
V knjigi se recimo še nisem veliko poglabljal v nevroznanost, a danes lahko potrdim, da tudi ta znanost na svoj način pride do enakih zaključkov. Prav zaradi omenjenega že vse skozi trdim, da ta knjiga ni klasični prodajni priročnik, pač pa izpostavlja prodajno miselnost in naravnanost. Bralcu sem želel predstaviti prav to dejstvo, da večina išče neke zlate prodajne stavke, medtem ko je ključna težava v psiholoških blokadah.
Večina išče neke zlate prodajne stavke, medtem ko je ključna težava v psiholoških blokadah.
Vsi pridejo do zaključka, da se ti bo zgodilo to, v kar si prepričan
Ljudje podzavestno nenehno igramo določene igre. Zanimiva je zlasti t.i. “Now I’ve got you, you son of a bitch”, kot jo je poimenoval ameriški psihiater Eric Berne, pri kateri želimo sami sebi dokazati, da imamo prav. In bomo tudi vse storili za to, da bomo to uspešno dokazali, a nagrada, ki jo prejmemo, je po navadi zelo klavrna. Nam lahko podaš nekaj nazornih primerov te igre in kako se navezuje na prodajo?
Matjaž Kovačič: Te igre so v bistvu prepričanja, ki jih nosimo s seboj. In recimo kot dodatek prejšnjemu odgovoru, vse psihološke veje, nevroznanost,… vsi pridejo do zaključka, da se ti bo zgodilo to, v kar si prepričan. A ne bo se zgodilo samo od sebe, pač pa boš še kako aktivno soudeležen. Ker pa bodo akcije zelo podzavestne, se jih ne zavedamo.
Tipična situacija je, ko me želijo prodajalci prepričati, da kupce zanima izključno cena. Ko grem z njimi na prodajne sestanke, pa se o drugem kot o ceni in popustih sploh pogovarjati ne znajo. Stranki tako druga korist kot najnižja cena ne ostane. In ja, cena takrat je edina pomembna. In ko je kak prodajalec to dosegel, mi je kot prvo stvar po sestanku povedal prav »A si videl, da je samo cena pomembna?« Kaj je nagrada za to? Še en posel z nizko dodano vrednostjo.
Še bolj nazorno se je zgodilo z enim prodajalcem, ko je stranka povedala, da bo kupila od konkurence, četudi bo dražja, saj je konkurent bil pri njej že 3x (pa je iz drugega konca Slovenije), medtem ko je on »domač«, pa je šele prvič. Stavek stranke sem si dobesedno zapisal. Po sestanku sva šla skozi zapiske in prodajalec se tega stavka ni spomnil. Še več, trdil mi je, da sem si stavek izmislil. Vse, da podzavest (možgani) obranijo svoja prepričanja.
Teh primerov je v življenju ogromno. Vsak ima svojo verzijo te igre. Če samo pogledamo današnjo predvolilno kampanjo, vidimo, da je razpisan velik lov na zavajajoče trditve politikov. In nekomu, ki je prepričan, da vsi politiki lažejo, je dovolj, da en medij pokaže nek podatek drugače (pa ni nujno, da je navedba medija bolj pravilna), da si potrdi, da res tudi ta politik laže. Torej: »Dobil sem te, lažnivec!«.
Kako lahko posameznik sploh prepozna, da igra določeno igro, ki ga omejuje v vsakodnevnem življenju? Zdi se, da bi bilo lažje, da nas na to opozori nekdo drug. Si sam pri sebi uspel priti do takšnih spoznanj?
Matjaž Kovačič: Definitivno nas lahko zunanji na to opozorijo, a je to lahko nevarno, saj enkratna ponovitev še ni dokaz za igro. Se pravi, nas na to lahko opozori zgolj nekdo, ki nas že dovolj časa pozna in spremlja. Če me vprašate, kaj je bistvo coachinga, je prav to: razbijanje iger, ki jih igramo. Da nas nekdo dovolj časa spremlja in s pomočjo vprašanj opozori na določene destruktivne vzorce.
Je pa potrebno poudariti, da moraš biti na to pripravljen. Pogosto nas partnerji opozarjajo na takšne vzorce, a si ne damo veljati. Se raje kregamo, da temu ni tako, oziroma iščemo podobne napake pri drugem, da mu s tem dokažemo, da »naj najprej pred svojim pragom pomete«.
Pogosto nas partnerji opozarjajo na takšne vzorce, a si ne damo veljati.
Pri sebi sem svoje igre začel spoznavati, ko smo iz Kranja prihajali na obiske v Maribor. Takrat sem videl veliko vzorcev, ki sem jih sam zaradi geografske odmaknjenosti že uspel razbiti, doma so pa še zmeraj ostajali. In seveda opazil še veliko takih, ki so bili še kako zakoreninjeni v meni.
Pregovori so zrcalo kulture neke skupine ljudi v nekem času
Poseben poudarek nameniš slovenskim pregovorom, ki vzorce razmišljanja in prepričanj učinkovito prenašajo iz generacije v generacijo. Očitno Slovenci stavimo na skromnost, ponižnost, trdo fizično delo, varčevanje, varnost itn.
Naj jih omenim zgolj nekaj:
- Lastna hvala cena mala
- Kdor ne dela, naj ne je
- Bolje vrabec v roki kot golob na strehi
- Kdor z malim zadovoljen ni, večjega vreden ni
- Kdor ne uboga, ga tepe nadloga
- Denar kvari ljudi
Gre za modrosti iz preteklosti, a danes so drugi časi, kot praviš sam. Kaj pregovori povedo o mentaliteti naroda in zakaj so lahko omejujoči in celo nevarni za posameznika?
Matjaž Kovačič: Pregovori so zrcalo kulture neke skupine ljudi v nekem času. Le čas je težko definirati, saj gredo iz roda v rod brez neke resne mere kritičnosti. Res je, da nekateri pregovori veljajo za slovenske, a se ne uporabljajo po celotni Sloveniji enako. A tisti, ki veljajo za slovenske, govorijo o nas predvsem to, da so naši predniki bili skromni in ponižni poljedelci, večinoma obdelovalci tuje zemlje.
Zgoraj navedeni pregovori so jasen dokaz, da naša družba ne odobrava ambicioznih ljudi. No, saj to že sam jezik jasno kaže. Slovenski izraz za ambicioznost je častihlepnost. Torej podjetniki, ki zaradi lastne ambicioznosti omogočajo službe in s tem socialno varnost mnogim družinam, so v bistvu po slovensko zgolj pohlepni po časti.
Zgoraj navedeni pregovori so jasen dokaz, da naša družba ne odobrava ambicioznih ljudi.
Nevarnost pregovorov se kaže v tem, da se zelo hitro primejo otrok. Otroci jih ne razumejo, pač pa se jim zasidrajo. In kak odnos bo imela odrasla oseba do denarja, če ji od malih nog vse njegove avtoritete govorijo, da denar kvari ljudi? Ali da se je bolje zadovoljiti z malim kot imeti velike sanje? Kako to v današnjem času ni nevarno?
A ne me narobe razumeti, pregovori so zelo pomembni. Le čas je, da jih malo osvežimo. Tako bi lahko rekli tudi »Kdor za malo hvaležen ni, večjega ne dobi.« Ker hvaležnost je povsem drug pojem kot zadovoljstvo. Če bi bili naši predniki zadovoljni, se ne bi premaknili iz lukenj, iznašli kovin, poljedelstva, živinoreje, industrije,… vse se je začelo s tem, da nekdo ni bil zadovoljen, oz. je želel več, hitreje, bolje.
Hvaležnost pa je univerzalna pozitivna čustvena nastrojenost. Univerzalna zato, ker jo lahko čuti vsak, ne glede na to, kje se nahaja in kaj se mu dogaja. Hvaležnost je tudi terapevtsko uporabljena metoda zdravljenja kroničnih depresij. In ja, preteklost je pokazala, da lahko napreduješ le, če si kot prvo hvaležen za to kar imaš. Hvaležen, ne zadovoljen!
Zato vse starše prosim, da bodite pazljivi, kaj govorite otrokom. Otroci pa le opomnite svoje starše, da jim taki pregovori res ne bodo pomagali postati boljši.
Največja blokada, ki jo imajo ljudje pri ustvarjanju prihodka je vrednotenje opravljenega dela skoti čas
Kritičen si do tega, da v družbi in v službi večinoma štejeta potrošena energija in čas dela. Bomo kdaj naredili miselni preskok in v ospredje postavili rezultat? Kaj bi takšen zasuk pomenil za družbo kot celoto?
Matjaž Kovačič: Eden ključnih pokazateljev, da se še nismo ločili od miselnosti industrijske dobe je, da se vrednost opravljenega dela meri skozi čas, ki je bil porabljen. In to je tudi največja blokada, ki jo imajo ljudje pri ustvarjanju prihodka.
Vsem priporočam, še posebej pa mladim, da poslušajo brezplačne youtube videe mednarodno zelo poznanega avtorja po imenu Jim Rohn. Gospod je že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja na zelo domač način (gospod je odraščal na kmetiji) razložil, kaj je prihodek, zakaj nekdo dobi plačilo in kako lahko vsakdo svoj prihodek podvoji.
Da povzamem »na kratko«. Prihodek je lahko izplačan izključno, če se je v nekem obdobju ustvarila neka dodana vrednost (v tem primeru denarna). Torej razlika med nakupno in prodajno vrednostjo. In ta razlika primarno pripada osebam, ki so to ustvarili. To so delavci, podjetniki. Torej je prihodek (P) ekvivalent ustvarjeni dodani vrednosti (Vd) v času (t). Torej P = Vd x t.
Zakaj je ta formula pomembna? Pokaže, kaj vpliva na moj prihodek. Prvič, vpliva čas. A lahko s povečanjem časa podvojim svoj prihodek? Lahko, dokler ne delam 24h na dan. Kako ga bom povečal takrat? Torej je čas zelo omejujoča spremenljivka. Druga pa je dodana vrednost, ki jo ustvarim. Vedno se je skozi čas pokazalo, da je ustvarjena dodana vrednost v neposredni korelaciji z znanjem, ki ga imam. To ne pomeni z izobrazbo, pač pa znanjem, s katerim ustvarjamo dodano vrednost.
A lahko s povečanjem časa podvojim svoj prihodek? Lahko, dokler ne delam 24h na dan. Kako ga bom povečal takrat?
Kako pa lahko dvignem dodano vrednost, če je v neposredni korelaciji z znanjem? Tako, da dvignem nivo svojega znanja. Da se naučim nekaj novega ali da postanem v tem, kar znam, še boljši. Jim Rohn je že v 70. letih prejšnjega stoletja pravil, da je znanje na voljo vsakomur za drobiž. Ciljal je na knjižnice. Kaj lahko o tem rečemo danes? Ko je na voljo vso znanje in vsi alternativni pogledi trenutno uveljavljenega znanja na spletu?
Že zgoraj sem vam napisal, da so video posnetki seminarjev g. Rohna na voljo BREZPLAČNO! In še to v video obliki. Torej se nihče ne rabi v knjižnici mučiti z branjem. Preprosto gleda video in se uči. Pa se?
Profesionalne podjetnike in prodajalce zmeraj vprašam, koliko svetovno znanih avtorjev s področja podjetništva, prodaje, osebnostne rasti poznajo. Kaj mislite, koliko? V skupini dvajsetih ljudi morda dobim tri do štiri avtorje. Ko jih vprašam, kdaj so nazadnje kaj od njih prebrali ali poslušali, so pa meseci in leta nazaj.
Če se torej vrnem nazaj na osnovno misel od g. Rohna. Ima zelo pronicljivo vprašanje, ki je dalo tudi meni veliko misliti. »Koliko let bi naj vaš otrok hodil v 4. razred?« Seveda je logično, da 1. Če bo hodil 2 leti, bo že malo »čudn«, četudi je otrok prijazen in bi mu vsi »pogledali skozi prste«. In napredovanje ni kar tako. Mora pridobiti kar veliko novega znanja, se naučiti nekih novih veščin in tudi nekoliko boljše obnašati. Torej mora vložiti kar nekaj časa in energije. Takrat sem se jaz vprašal: »Kdaj pa se odrasla oseba odloči, da se ji v nekem časovnem obdobju ni potrebno več ničesar novega naučit?«
In na koncu pristanemo tukaj, kjer smo. Sindikati se borijo za višje urne postavke in fiksne plače. Ker oni so za delavce. Zakaj delavcem nihče ne pove, da bi lahko zaslužili več, če bi se naučili česa novega ali izboljšali to, kar znajo danes?
Zakaj delavcem nihče ne pove, da bi lahko zaslužili več, če bi se naučili česa novega ali izboljšali to, kar znajo danes?
Potrudi se in mi podaj še 3 najbolj koristne nasvete, po katerih bi se moral ravnati, če želim izboljšati svoje prodajne sposobnosti.
Matjaž Kovačič: Večina prodajalcev pade pri resničnem interesu za ljudi. Preprosto večini nam ni mar za soljudi. Danes še staršem pogosto ni mar za lastne otroke, kaj šele za neznanca v prometu, trgovini, vlaku, na cesti.
Zato poskušajo vsi bežati v spletne trgovine in neke spletne marketinge. Preprosto zato, ker nas je ta brezbrižnost pripeljala do tega, da si niti stika z ljudmi več ne želimo. Tako da prvi nasvet je, da »bodi bolj zainteresiran za druge ljudi. Bodi radoveden in preprosto prijazen«.
Drug nasvet je povezan z dejstvom, da se vse interakcije med ljudmi, tudi prodajne, odvijajo in odvijejo na nivoju emocij (podzavesti, prepričanj, iger, skript, …). Ljudje smo sužnji svoje podzavesti. Prodajalci pa se še zmeraj zatekajo k dejstvom, številkam, suhoparnim navedbam o sebi. Torej nasvet je, da se nauči komunicirati s podzavestjo sogovornika. »Big« Al Schreiter ima na tem področju odlične lekcije.
Ljudje smo sužnji svoje podzavesti.
Tretji nasvet je, da začni poslušati samega sebe. Introspekcija ti bo dala največ odgovorov na to, kje so še skriti potenciali. Kdaj blokiraš samega sebe, kdaj sabotiraš svoje prodajne nastope,… Treba je »poslušati sebe« in videti, kdaj se nam te blokade prižgejo in jih nato poskušati razumeti. Kaj je bilo tisto, kar me je pripeljalo do tega »krča«, kateri dražljaj, katero sporočilo,…? Večina ljudi še danes sovraži prodajo samo zato, ker sovražijo, ko nekdo prodaja njim. Oziroma, ker jih moti, ko jim želi prodajalec pomagati. Kako naj potem on sebe motivira, da začne »motiti« druge?
Zadnja runda
Kaj pa tebe motivira? Od kod črpaš navdih?
Matjaž Kovačič: Hahaha. Ta odgovor bo verjetno »čist mimo« glede na pričakovanja. Jaz se imam v bistvu za povprečno nemotivirano osebo. V bistvu sem len. Če bi bilo po moje, ne bi delal nič. Me pa od faksa pelje ena sama misel »V življenju želim delati vedno manj za vedno več denarja«.
Težko se motiviram, da bi lahko dolge dneve, mesece ali celo leta delal eno in isto stvar. Naveličam se. Je pa res, da meni možgani ne dajo miru (ADHD). Jaz morda resda počivam, a možgani norijo. Jaz še med umivanjem zob »rešujem svet«.
Sem mojster odlašanja, zato lahko vsem predavam o tem. Celo naučim lahko koga, kako se to dela. 😀 Ampak jaz tega ne skrivam. Zato se mi zdi moralno nesprejemljivo, da večina novodobnih »gurujev« sebe kaže kot neke hudo motivirane, hvaležne, naspidirane,… ko sem z njimi na kavi, pa samo jamranje, šimfanje, stokanje.
Zato se mi zdi moralno nesprejemljivo, da večina novodobnih »gurujev« sebe kaže kot neke hudo motivirane, hvaležne, naspidirane,… ko sem z njimi na kavi, pa samo jamranje, šimfanje, stokanje.
So pa meni zelo pomembne »malenkosti«, ki mi dajejo dnevno dozo navdiha. Nasmeh na obrazih otrok, tista iskrica v njihovih očeh, ko skupaj osvajamo kakšna nova znanja in veščine. Ko jim uspe premagati kak strah. Ali pa ko smo preprosto skupaj, hvaležni, da imamo kar imamo in da smo, kar smo. Z ženo sva zelo ponosna na oba. Četudi sta nama pogosto lekcija v strpnosti, komunikaciji in premagovanju stresa. 🙂
Priporočaj mi knjigo, ki bi jo moral prebrati vsak (poleg tvoje), ki se želi izboljšati na področju prodaje?
Matjaž Kovačič: Teh je kar nekaj. Osnove v celoti zbere knjiga, ki je izšla leta 1936 in še danes vsi nasveti povsem držijo. A jih večina še zmeraj ne upošteva. Ta knjiga bi morala biti bralna značka v osnovnih šolah. Že samo s tem bi naš šolski sistem skupaj z otroci in starši zelo napredoval. Knjiga je prevedena v slovenski jezik in na voljo v knjižnicah. In enako kot pri Jihmu Rohnu je celoten zvočni prepis knjige v angleščini na voljo na spletu povsem brezplačno. Torej tudi za tiste, ki jim ni do branja knjig.
A že veš, katero knjigo imam v mislih? Če ne veš, se zamisli, ker bi moral vedeti. Brez teh osnov ne bi smel stopiti med ljudi. Knjiga je »How to win friends and influence people«. V slovenskem prevodu pa »Kako si pridobiš prijatelje«.
Knjiga Kako si pridobiš prijatelje bi morala biti bralna značka v osnovnih šolah. Že samo s tem bi naš šolski sistem skupaj z otroci in starši zelo napredoval.
Ali obstaja kakšen motivacijski citat, po katerem živiš? Imaš svojega najljubšega? Morda še zaključna misel?
Matjaž Kovačič: Misel, ki mi je vodilo skozi privatno in poslovno pot je: »Življenje je 10 % dejstev in 90 % percepcije.«
In to naj velja tudi kot zaključna misel. Tako za uspeh v življenju kot v prodaji je pomembno vedeti, da vsak od nas isti dogodek vidi drugače. Skozi lastne blokade, prepričanja, vzgojo, navade,… Kar pomeni, da resnica ni nikoli samo ena, pač pa je resnic toliko, kot je ljudi.
Zakaj je to tako pomembno? Še danes se kregamo glede dogodkov iz preteklosti, ker vsak misli, da ima bolj prav kot drugi. Celo o takšnih, ki jih nihče od nas ni doživel. Poznamo jih iz pričanj in mnenj drugih. Kar pomeni, ne samo, da se ne kregamo o dejstvih, pač pa da je naše mnenje o teh dogodkih zgolj percpecija percpecije nekoga drugega.
Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂
