20 znakov, da vam je usojeno postati milijonar

Nejc Krumpačnik
-
0
20 znakov, da vam je usojeno postati milijonar

Postati milijonar so sanje mnogih in pogosto se zdijo nedosegljive. Sprašujemo se, zakaj uspe le redkim. A v realnosti je pojav pogostejši, kot se zdi na prvi pogled.

Kako postati milijonar?

Branje, študiranje in posnemanje številnih različnih uspešnih milijonarjev vam lahko pri tem pomaga. Mnogim je. Če imate pravo mentaliteto, ki je potrebna za to, da bi postali bogati, vam lahko uspe.

Navajamo 20 znakov, ki temeljijo na opazovanju številnih milijonarjev iz različnih področij, ki kažejo na to, da vam je usojeno uspeti.

1. Denar ste pričeli služiti zgodaj

Ena izmed najpogostejših značilnosti, ki je skupna bogatašem je, da so začeli s služenjem denarja že zgodaj v mladosti. Na primer, dvanajstletni Mark Cuban je prodajal vrečke za smeti od vrat do vrat. Warren Buffet je prodajal pakete žvečilnih gumijev svojim sosedom, ko je bil star zgolj 12 let in Richard Branson je redil in prodajal papige kot hišne ljubljenčke pri starosti 11 let.

Če ste imeli v mladosti podjetniško žilico, je to precej soliden pokazatelj, da boste postali milijonar, saj že od nekdaj iščete poslovne priložnosti in nove poti za zaslužek.

2. Vedno želite doseči še več

Ste eden izmed tistih študentov, ki niso bili zadovoljni z oceno, če le-ta ni znašala 10?

Milijonarji imajo takšno mentaliteto, da si postavljajo visoke cilje.

Niso zadovoljni zgolj z milijonom, pač pa si jih želijo prislužiti deset. Postati milijonar se prične s postavitvijo tega cilja. Kot pravi Donald Trump: “Zmaga je vse.”

3. Videti ste res, res dobro

Vem, sliši se nekoliko za lase privlečeno in diskriminatorno, a raziskava, ki jo je opravil Daniel Hamermesh, profesor ekonomije na Univerzi v Teksasu, je ugotovila prav to. Glede na njegovo raziskavo privlačni ljudje v povprečju zaslužijo 3 do 4 odstotke več kot ljudje povprečnega videza.

PRIVLAČNI LJUDJE V POVPREČJU ZASLUŽIJO 3 DO 4 ODSTOTKE VEČ KOT LJUDJE POVPREČNEGA VIDEZA.

Morda se ne sliši kot bogastvo, a gledano na dolgi rok je to kakšnih 200.000 evrov več v življenju za osebo privlačnega videza. Hamermesh je ugotovil, da so privlačni ljudje sposobni navdušiti novinarje in zagotoviti več prodaje. Pri tem sta pomembna tudi stil oblačenja in določene navade, ki vas delajo profesionalne.

4. Razmišljate akcijsko-orientirano

“Ste eden izmed tistih, ki vidi priložnost in jo zagrabi z obema rokama ter izkoristi? Če je temu tako, čestitam, saj vas ravno takšna akcijsko-orientirana mentaliteta lahko pripelje do finančne svobode“, pravi Todd Campbell, avtor knjige “Your Guide to Better Stock Picks”, ki govori o vlaganju v delnice.

Na primer, vedno znova se izkaže, da je dolgoročno investiranje bolj dobičkonosno kot kratkoročno trgovanje, a kljub temu mnogi Američani ne izkoristijo njihove najboljše možnosti dolgoročnega investiranja: pokojninskega načrta.

Ali prispevate k svojemu načrtu? Če je odgovor ‘da’, koliko prihodkov prispevate? 10 odstotkov. Več ali manj?

Nekdo, ki v investiranje nameni 10 odstotkov svojih prihodkov, ki znašajo 40.000 dolarjev, v t.i. 401(k) načrt s 6-odstotno obrestno mero, bo imel po 35 letih 311.572 dolarjev več kot nekdo, ki prispeva zgolj 3 odstotke. Podcenjevanje pokojninskih načrtov in podobnih možnosti investiranja je odličen način, kako se oddaljiti od statusa milijonarja.

5. Posedujete smisel urgentnosti

Milijonarji ne čakajo na popolno priložnost za investiranje ali zagon svojega podjetja. Zavedajo se, da ni boljšega časa kot je sedanjost, da bi pričeli s služenjem denarja. Čakanje na jutri je eden izmed najboljših načinov za uničenje lastnih sanj.

Če potegnemo črto – kako postati milijonar? Začnite takoj!

6. Bolj kot na varčevanje ste osredotočeni na služenje in investiranje

Nobena skrivnost ni, da bogataši dobro upravljajo s svojim denarjem. Izvrstni so pri varčevanju in zapravljanju, a obenem se zavedajo, da je najboljši način za pridobivanje denarja investiranje.

7. Ste odprte glave

Nikoli se ne ve, kdaj se bo pojavila priložnost. Če nemudoma zavržete misel o tem, da bi investirali v to priložnost, potem morda zamujate priložnost, da bi pridobili bogastvo. Zaradi tega so bogataši vedno odprti za nove stvari in ideje.

To je eden izmed taktik, kako postati milijonar. Morda ne gre za nekaj, kar bi podpirali v preteklosti, a če jim lahko prinese nekaj denarja, potem bodo o tem premislili. Warren Buffet je nekoč dejal: “Priložnosti se pojavljajo občasno. Ko dežuje zlato, pristavite vedro, ne naprstnika.”

8. V srednji šoli ste bili popularni

Študija, ki so jo opravili Gabriela Conti (Univerza v Chicagu), Gerrit Mueller (Inštitut za raziskave zaposlovanja), Andrea Gaeotti in Stephen Pudney iz Univerze v Essexu, dokazuje, da je od srednješolske popularnosti odvisna povprečna plača v prihodnosti.

Bolj popularni srednješolci čez 40 let zaslužijo tudi do 10 odstotkov več. Z drugimi besedami, če ste v srednji šoli imeli veliko prijateljev, imate več možnosti, da več zaslužite. Morda tudi na račun izkoriščanja poznanstev?

9. Sposobni ste živeti skromno in pod vašimi zmožnostmi

Še ena stvar je skupna milijonarjem. Sposobni so živeti pod svojimi zmožnostmi. Namesto, da razmetavajo z denarjem, vozijo praktične avtomobile, živijo v skromnih hišah  in trdo prisluženega denarja ne zapravljajo za stvari, ki predstavljajo zgolj razkošje.

“Odvečen” denar je pametno varčevati, ali še bolje, investirati.

10. Imeli ste mentorja

Nobena skrivnost ni, da s komer se družite, lahko definira, kako uspešni boste. Razmislite o tem za trenutek. Če večino časa preživite z ljudmi, ki so negativni ali pa nimajo entuziazma, kako bi na vas lahko vplivali tako, da bi bili motivirani in optimistični?

Če želite biti uspešni, se začnite družiti z uspešnimi ljudmi, tako preprosto je to.

To vas ne bo zgolj motiviralo, pač pa lahko najdete nekoga, ki lahko postane vaš mentor in vam pomaga po lestvi uspeha.

Če osebno ne poznate milijonarjev, naj vas ne bo strah, da jih ne bi kontaktirali preko družabnih omrežij ali e-maila, po tem ko jih spoznate na kakšnem dogodku, ki so namenjeni mreženju.

11. Niste ujeti v preteklosti

Govoričenje o dobrih starih časih je morda uporabno za politike in vaše babice, ne sodi pa k razmišljanju milijonarjev. To so ljudje, ki so preboleli poraze in zavrnitve ter premagali strah. Kar jih bolj zanima je, kako bodo energijo vložili v prihodnost. Postati milijonar pomeni razmišljati in vlagati v prihodnost!

12. Postavljate si cilje

Ko govorimo o prihodnosti – premožni razmišljajo o dolgoročnih ciljih in potrebah. “Milijona ne zaslužite po nesreči. Če to ni vaš cilj, ga prav gotovo ne boste dosegli”, piše Peter Voogd, ustanovitelj Game Changers Academy, ki je svoj prvi milijon zaslužil še pred dopolnjenim 26-im letom starosti.

13. Niste ločeni

Študija, ki je zajemala 9.000 posameznikov, je ugotovila, da ločitev zmanjša posameznikovo premoženje za kar 77 odstotkov, če ga primerjamo s premoženjem samske osebe, medtem ko imajo poročeni skoraj dvakrat več denarja.

“Ločitev povzroči zmanjšanje premoženja in to bistveno bolj kot zgolj iz vidika, da se premoženje dveh razdeli na pol”, pravi Jay Zagorsky, avtor študije in raziskovalec na Univerzi v Ohio za raziskave človeških virov.

Če želite povečati svoje premoženje, se poročite in ostanite poročeni. ~ Jay Zagorsky

14. Potrebo po ugodju lahko preložite

Jason Hall, pisec in urednik za Motley Fool, pravi, da “je prelaganje zadovoljitev eden izmed najpomembnejših korakov, kako postati milijonar”. Hall še dodaja, da je realnost takšna, da grajenje premoženja običajno zahteva ogromno časa.

Celo Warren Buffet, eden izmed najbogatejših ljudi na svetu in po mnenju mnogih najboljši vlagatelj vseh časov, je več kot 80 odstotkov svojega premoženja pridobil po dopolnjenem abrahamu.

15. Veste, kako maksimirati vaše prednosti

“Zanič sem pri 99 odstotkih stvari, a vse stavim na tisti 1 odstotek, kjer sem dober”, je nekoč dejal Gary Vaynerchuk.

To ne pomeni, da se ne smete naučiti nekaj novega ali da ne smete delati na svojih slabostih, pač pa, da so milijonarji sposobni izkoristiti svoje največje prednosti in se obdati z ljudmi, ki bodo prikrili njihove slabosti.

16. Ste optimistični

Koliko ljudi poznate, da nenehno godrnjajo in nato krivijo druge? Ti ljudje niso ravno finančno premožni, ali pač? Milijonarji se ne pritožujejo, godrnjajo in kažejo s prstom na druge. Namesto tega sprejmejo izzive in iščejo načine, kako jih premagati.

T. Harv Eker, avtor prodajne uspešnice “Skrivnosti milijonarjevega uma” pravi: “Bogati ljudje verjamejo ‘Sam ustvarjam svoje življenje’, revni ljudje verjamejo ‘Življenje se mi dogaja.”

Bogati ljudje verjamejo ‘Sam ustvarjam svoje življenje’, revni ljudje verjamejo ‘Življenje se mi dogaja.’ ~ T. Harv Eker

17. Morda kaj spijete, vendar ne kadite

Ste vedeli, da pivci zaslužijo 21 odstotkov več kot moški abstinenti, medtem ko ženske, ki pijejo, zaslužijo 8 odstotkov več od njihovih kolegic, ki ne. Razlog? Pitje poveča socialni kapital (več poznanstev), kar vodi v večje prihodke.

Jim Britt, avtor knjige “Do This. Get Rich!,” dodaja da “Oseba, ki sploh ne pije – ne da je to slaba stvar – je verjetno zelo konzervativna, kar jo oddaljuje od številnih družbenih krogov.”

Premožni, po drugi strani, niso kadilci. “Kadilci zapravijo neverjetne količine denarja za cigarete,” pravi J. L. Zagorsky. Zavojčki cigaret se sčasoma nakopičijo in denar, ki ga namenimo zanje, bi se lahko porabil bistveno bolje, na primer za investicije.

18. Imate trdo kožo

Ko se obremenjujete s tem, kaj si drugi mislijo o vas, si dovoljujete, da vas to drži nazaj. Namesto obremenjevanja z drugimi, imajo premožni ljudje trdo kožo, za kar se lahko zahvalijo mentalni žilavosti.

Pravzaprav je to ena izmed ključnih sestavin uspešnega poslovanja, saj podjetnikom pomaga pri premagovanju pritiskov in izzivov ter neuspehov. Postati milijonar se torej prične s prenehanjem iskanja potrditve.

19. Sledite trenutnim dogodkom

Najuspešnejši ljudje na svetu zgodaj zjutraj že prebirajo novice o aktualnih dogodkih, da so na tekočem. Bill Gates in Warren Buffet na primer bereta publikacije, kot so Wall Street Journal, New York Times, USA Today in Financial Times, da lahko izvedeta bolj premišljene investicijske odločitve, glede na to, kaj se dogaja po svetu.

Postati milijonar pomeni biti na tekočem.

20. Nenehno se izboljšujete

Čeprav lahko diploma oz. uradna izobrazba naredi razliko v vašem premoženju, ta diploma ne določa, ali boste postali milijonar ali ne. Bill Gates je eden izmed najbolj znanih milijonarjev, ki ni dokončal šolanja. To ga ni ustavilo, da si ne bi zgradil pravega bogastva. Enako velja za Marka Zuckerberga in Jeffa Bezosa, ki se nenehno izboljšujeta, tako da bereta in se učita, pridobivata nove sposobnosti in znanja.

Ste se prepoznali v večini predstavljenih točk? Potem je čas, da nazdravimo bodočemu milijonarju. 😉 Če se niste, potem zgrabite odlično priložnost, identificirajte napake, ki jih počnete, in jih začnite odpravljati.

 

Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂

 

Se želiš pridružiti največji družini motivirancev v Sloveniji?

6 strupenih navad v razmerju, za katere menite, da so normalne, pa niso

Nejc Krumpačnik
-
0
6 strupenih navad v razmerju, za katere menite, da so normalne, pa niso

V šoli nas na žalost ne učijo, kako se izogniti temu, da bi bili slab partner. Seveda, učijo nas o biologiji seksa, legalnosti poroke, morda pa nam postrežejo s kakšnimi čudnimi ljubezenskimi zgodbami iz 19. stoletja, s katerimi si težko kaj pomagamo. Ko pa pride do dejanskega razmerja, nimamo pravih smernic, po katerih bi se ravnali. Ali pa še huje, nasvete prebiramo v cenenih tračarskih revijah. Naučimo se na napakah, res je, in če ste kot večina ljudi, počnete večinoma napake, ki vodijo v strupene navade v razmerju.

Prepoznajmo strupene navade v razmerju

Del problema je, da so mnoge nezdrave navade v razmerjih globoko zakoreninjene v naši kulturi. Častimo romantično ljubezen in se posmehujemo nekonvencionalnim seksualnostim. Moški in ženske so vzgojeni tako, da konkretizirajo drug drugega in svoja razmerja. Tako naše partnerje pogosto vidimo kot lastnino in ne kot nekoga, s katerim delimo obojestransko čustveno podporo.

Tudi veliko literature za samo-pomoč ni ravno koristne (ne pretiravajte, moški in ženske nismo z različnih planetov;). In za mnoge izmed nas niti mama in oče nista najboljša primera, kako imeti ljubeče razmerje, saj smo priča vse preveč družinskim prepirom.

Na srečo obstaja veliko psiholoških raziskav o zdravih in srečnih odnosih in opazimo lahko nekaj splošnih principov, ki se konstantno pojavljajo, vendar se jih ljudje ne zavedajo ali pa jim zgolj ne sledijo. Pravzaprav nekateri izmed teh principov nasprotujejo tistemu, kar tradicionalno smatramo za normalno ali romantično v razmerju.

Navajamo šest najbolj pogostih teženj v razmerju, za katere mnogi pari menijo, da so zdrave in normalne, a so v resnici strupene in uničujejo vse, kar imate radi. Pripravite robce.

1. Točkovanje

Za kaj gre?

O fenomenu točkovanja govorimo, ko vas oseba, s katero ste v razmerju, nenehno obtožuje za pretekle napake, ki ste jih napravili v odnosu. Če to počneta oba, bo točkovanje kmalu preraslo v bitko, da bi ugotovila, kdo je v preteklih mesecih ali letih večkrat razočaral in zaradi tega drugemu dolguje več.

Bil si “kreten” na rojstnodnevni zabavi njene kolegice davnega leta 2010 in to še vedno uničuje tvoje življenje. Zakaj? Ker ne mine niti teden, ko te ne bi spomnila na to. Ampak saj je v redu, saj si jo ujel pri pisanju spogledljivih tekstovnih sporočil njenemu sodelavcu, zaradi česar sta si nekako “bot”, kajne?

Narobe! To je le ena izmed napak, ki sodijo med med strupene navade v razmerju.

Zakaj je strupeno?

Tabla, na katero pišete trenuten rezultat, bo kmalu postala nepregledna, saj bosta oba partnerja pretekle napake začela uporabljati kot opravičila za trenutno obnašanje. Na tak način izgubite dvakrat. Ne samo, da zapostavljate trenuten problem, temveč vzbujate krivdo in grenkobo iz preteklosti, da bi manipulirali s partnerjem, da se počuti slabo v sedanjosti.

Če se to nadaljuje, bosta oba partnerja kmalu porabila večino energije za dokazovanje drug drugemu, kdo je manj kriv, namesto da bi reševala trenuten problem. Ljudje večino časa porabijo za to, da bi bili “manj napačni”, namesto “bolj pravi” drug za drugega. Točkovanje tako spada med strupene navade v razmerju.

Kaj storiti namesto tega?

Ukvarjajte se z vsakim problemom posebej, razen če so dokazano povezani. Če nekdo pogosto vara, gre za očitno ponavljajoč se problem. A dejstvo, da te je osramotila leta 2010 in da te je danes ignorirala, ker je bila žalostna, nimata ničesar skupnega, zato tega ne vlecite na plan.

Sprijazniti se morate, da v primeru, da izberete, da boste v razmerju z vašo ljubljeno osebo, hkrati sprejmete tudi njena pretekla dejanja in obnašanje. Če jih ne sprejmete, potem navsezadnje ne sprejmete niti njih kot oseb. Če vas je nekaj tako zelo motilo pred letom dni, bi se s tem morali ukvarjati takrat, ne danes.

2. Namigovanje in druge pasivno-agresivne oblike vedenja

Za kaj gre?

Namesto da bi jasno izrazili željo ali misel, vašega partnerja poskušate napeljati v pravo smer, da bi ugotovil, kaj vas muči. Namesto da bi spregovorili, boste našli majhne nadležne stvari, da ga boste uspeli razjeziti, da se boste potem počutili upravičene pritoževati. Takšne oblike vedenja resnično sodijo med strupene navade v razmerju.

Zakaj je strupeno?

Ker je to jasen znak, da nista sposobna odprto in jasno komunicirati drug z drugim. Oseba nima razloga, da bi bila pasivno-agresivna, če se počuti varno pri izražanju jeze ali negotovosti znotraj odnosa. Nikoli se ne bo počutila, da mora namigovati, če meni, da ne bo obsojana ali kritizirana zaradi svoje odkritosti.

Kaj storiti namesto tega?

Jasno izrazite svoje občutke in želje. Dajte drugemu jasno vedeti, da ni nujno odgovoren ali dolžan biti v podporo, a da si je želite. Če vas ljubi, vam jo bo skorajda vedno pripravljen dati. Poučite se, kako izboljšati svoje komunikacijske kompetence v zvezi.

3. Izsiljevanje s prekinitvijo zveze

Za kaj gre?

Ko ima oseba enostavno pritožbo ali kritiko, a partnerja izsiljuje tako, da mu grozi s prekinitvijo razmerja. Na primer, če vam partner zadnje čase ne izkazuje dovolj ljubezni, ni potrebno reci “Ne morem biti z nekom, ki je ves čas hladen do mene”, pač pa je primerneje: “Zdi se mi, da si zadnje čase nekoliko hladen do mene. Kje je vzrok?” Tako boste majhno težavo, ki bi sicer sodila med strupene navade v razmerju, preobrnili v iskren pogovor.

Zakaj je strupeno?

Gre za čustveno izsiljevanje in ustvarja na kupe nepotrebne drame. Vsak manjši kamen na cesti razmerja se dojame kot kriza zavezanosti. Ključno je, da obe osebi v razmerju dobro razumeta, da lahko o negativnih mislih in čustvih odprto komunicirata drug z drugim, ne da bi pri tem ogrozila celotno razmerje. V nasprotnem primeru bodo ljudje potlačili svoje prave misli in občutke, kar vodi v okolje nezaupanja in manipulacije.

Kaj storiti namesto tega?

Normalno je, da se razburite in ste jezni na partnerja ali da vam nekaj pri njem ni všeč. Temu se reče biti človek. A razumite, da predanost osebi in to, da vam je oseba vedno všeč, ni ena in ista stvar. Nekdo je lahko predan nekomu drugemu, pa mu na njemu ni vse všeč. Pravzaprav je včasih nanj lahko celo zelo jezen ali pa mu občasno gre na živce. Partnerja, ki sta sposobna komunicirati drug z drugim in jasno, brez izsiljevanja in obsojanja, izražati kritike, bosta na dolgi rok ojačala predanost drug drugemu.

4. Obtoževanje partnerja za lastna čustva

Za kaj gre?

Recimo, da imate slab dan in da vaš partner ni ravno v pomoč ter vam v danem trenutku ne nudi primerne podpore. Namesto tega cel dan visi na telefonu in se pogovarja s sodelavci. Ko ste ga objeli, ga je zmotilo. Radi bi zvečer poležavali in pogledali kakšen film, a vaš partner ima druge načrte – hoče ven s prijatelji.

Prepir se riše na obzorju. Kaj kmalu ga obtožite, kako je lahko tako nečuteč in neobčutljiv do vas. Imeli ste obupen dan, on pa ni naredil ničesar za to, da bi ga popravil. Seveda ga tega niste niti prosili, saj bi vendar moral dobro vedeti, da je temu tako in da je njegova naloga, da vas osreči in spravi v boljšo voljo. Odložiti bi moral telefon in prekiniti načrte, da vas bi spravil iz vašega obupnega čustvenega stanja. Menite da ste vi žrtev ali da takšno obnašanje sodi med strupene navade v razmerju?

Zakaj je strupeno?

Obtoževanje naših partnerjev za našo lastno slabo razpoloženje je subtilna oblika sebičnosti in klasičen primer slabega vzdrževanja osebnih meja. Ko boste določili, da je vaš partner odgovoren za vaše počutje, boste začeli razvijati nezdrave oblike soodvisnosti. Kmalu jim ni več dovoljeno planirati aktivnosti, ne da bi prej preverili pri vas. Celo aktivnosti doma, kot je branje knjig in gledanje televizije, se morajo izpogajati in dogovoriti. Ko se nekdo razburi, se vse osebne želje postavijo na stranski tir, saj je sedaj vaša naloga, da poskrbite, da se partner počuti bolje.

Največji problem pri razvoju teh soodvisnosti je, da vzpostavljajo zamere. Razumljivo je, če se občasno partner razjezi, ker je imel slab dan in je zafrustriran ter lačen pozornosti. Če pa se pričakuje, da se bo življenje ene osebe vedno vrtelo okoli čustvene dobrobiti drugega, potem bo nekdo postal zagrenjen in morda celo manipulativen do čustev in želja drugega.

Kaj storiti namesto tega?

Prevzemite odgovornost za lastna čustva, od partnerja pa pričakujte, da bo odgovoren za svoja. Obstaja majhna, a zelo pomembna razlika med tem, da vašega partnerja podpirate ali pa da ste mu zavezani. Žrtvovanja morajo biti stvar osebnih odločitev, ne pa stvar pričakovanj. Nemudoma, ko partnerja postaneta kriva za slaba počutja drug drugega, jima to daje spodbudo, da skrijeta svoje prave občutke in manipulirata drug z drugim.

5. Razkazovanje “ljubeče” ljubosumnosti

Za kaj gre?

Da se razburite, ko se vaš partner pogovarja (bodisi v živo bodisi po telefonu) ali druži z drugo osebo, ji piše tekstovna sporočila ipd. Nato to jezo izbruhnete na vašega partnerja, da bi na tak način poskušali kontrolirati njegovo vedenje. To pogosto vodi v noro vedenje, kot je vlamljanje v partnerjev telefon ali email račun, pregledovanje njihovih sporočil, ko se tuširajo ali celo to, da jim sledite po mestu ter se nekje iznenada pojavite, ko vas ne pričakujejo. (Ljubeča) ljubosumnost ne sodi v zdravo zvezo in je zato še ena grda navada, ki sodi med strupene navade v razmerju.

Zakaj je strupeno?

Začuda nekateri ljudje takšno vrsto obnašanja dojemajo kot razkazovanje ljubezni. Menijo, da če njihov partner ni ljubosumen, potem jih nekako ne ljubi najbolj. To je seveda manipulativno, ustvarja nepotrebno dramo in prepire. Pravzaprav sporoča, da partnerju ne zaupate dovolj in je nekako ponižujoče, saj s tem namigujete, da se vaš partner laže ali pa ni sposoben nadzirati svojih nagonov.

Kaj storiti namesto tega?

Zaupajte svojemu partnerju. Radikalna ideja, se zavedamo. Nekaj ljubosumja je povsem naravnega. A pretirano ljubosumje in nadzor sta znaka lastnih občutkov nevrednosti. Na vas je, da se spopadete z njimi in jih premagate, saj boste v nasprotnem primeru osebo, ki vas ljubi, potisnili stran od sebe.

6. Kupovanje rešitev za probleme v razmerju

Za kaj gre?

Vsakokrat, ko v razmerju pride do konflikta, ga nekdo zakrije z dobrimi občutki in razburljivostjo, tako da kupi nekaj lepega ali da partnerja pelje na izlet. Obstaja mnogo (bivših) parov, ki so eksperti v tem. Takšno vedenje običajno ne privede prav daleč – še najbolj pogosto do ločitvenega postopka in sodišč. Prekrivanje resničnih problemov z izmišljenimi umetnimi užitki je torej nekaj, čemur se je potrebno izogniti, saj spada med strupene navade v razmerju.

Zakaj je strupeno?

Na tak način se pomete resnične probleme pod preprogo (od koder se bodo kot prah vedno znova pojavili in bodo vsakokrat znova še bolj nadležni). To ni problem, ki se nanaša na določen spol, a bomo kljub temu uporabili za primer naslednjo tipično situacijo. Predstavljajmo si, da vsakokrat, ko se ženska razjezi ali razburi, njen partner reši problem tako, da ji kupi nekaj lepega, jo pelje v restavracijo ali na izlet. Ne samo, da to ženski daje nezavedno pobudo, da najde še več razlogov, da je jezna na moškega, temveč obenem moškemu ne daje nobene stimulacije, da bi bil dejansko odgovoren za probleme v razmerju. Kje se konča? Pri iztrošenem moškem, ki se počuti kot bankomat in nenehno zagrenjeni ženski, ki se počuti, da ji partner ne prisluhne.

Kaj storiti namesto tega?

Ukvarjajte se s problemom. Zaupanje je bilo prelomljeno? Pogovorita se o tem, kaj je potrebno, da se povrne. Se nekdo počuti ignoriranega in necenjenega? Najdita načine, kako obnoviti občutke cenjenosti. Komunicirajta!

Nič ni narobe s tem, da počneta lepe stvari drug za drugega po prepiru, da si izkažeta solidarnost in ponovno zagotovita predanost. A darila in lepe stvari ne smejo nikoli zamenjati osnovnih čustvenih težav. Darila in potovanja se z namenom imenujejo razkošje. V njih lahko uživate le, ko je vse ostalo že v redu. Če jih zlorabite z namenom, da bi prekrili vaše probleme, potem boste sčasoma v zvezo pričarali mnogo večji problem.

 

Vir: MarkManson.net

Error: Contact form not found.

Silvo Pšeničnik, ultrakolesar: “Vozil sem na štrudl, pizzo, rižev narastek in podobno …”

Nejc Krumpačnik
-
0
Silvo Pšeničnik, ultrakolesar: “Vozil sem na štrudl, pizzo, rižev narastek in podobno …”

Kdo je Silvo Pšeničnik?

Ultrakolesar Silvo Pšeničnik ima šport v genih. Prihaja iz nogometnega Dravograda. Kljub temu, da je bil njegov brat izjemno perspektiven nogometaš in danes vodi dravograjško člansko ekipo, ter da je njegov bratranec Boštjan ‘Boki’ Nachbar Slovenijo veliko let navduševal v košarkarskem reprezentančnem dresu, se sam nazadnje ni odločil za katerega izmed skupinskih športov z žogo. Veselijo ga namreč dolga potovanja s kolesom. Daljša kot so, slajša so. Če je za nedeljskega kolesarja že nekaj deset kilometrov velik uspeh, s katerim se bo ob prvi priliki pohvalil prijateljem ob pivu, je za Silva nekaj sto kilometrov mačji kašelj.

Da je vsestranski in ambiciozen človek, ki se nikoli ne neha učiti in vedno stremi k napredku, priča dejstvo, da zna speči vrhunski kruh, da je poskusil z upravljanjem kmetije in da se je ob delu samostojnega podjetnika, ki se ukvarja z masažami in terapijami, lotil še zahtevnega študija fizioterapije. S kolesom je zelo uspešno predirkal 1.200 kilometrov okoli Slovenije, želi pa si, če mu bo Fortuna naklonjena, še na famozni RAAM – dirko čez Ameriko.

Uvod

Kdo je Silvo Pšeničnik v prostem času in poslovno? Kaj ga navdušuje, ob čem ga spreleti srh, kaj mu požene kri po žilah?

Silvo Pšeničnik: V prostem času sem kolesar in gorski tekač. Oboje najraje počnem na dolge proge, čeprav je kolesarjenje bolj prijazno za kostno mišični sistem, ker je manj pritiskov predvsem na sklepe nog, je po drugi strani gorski tek bolj pristen zaradi stika z naravo.

Zelo rad tudi potujem in kaj spečem. Predvsem peka kruha je moja specialiteta, saj je moja osnovna izobrazba živilsko prehranski tehnik. Z ženo poskušava živeti na čim bolj naraven način od doma pridelane in predelane hrane. Imam samostojno podjetje, kjer se ukvarjam z masažami in raznimi terapijami.

Trenutno poleg dela obiskujem še izredni študij fizioterapije, tako da mi ostaja bolj malo prostega časa. Navdušujejo me novi cilji, ki si jih zadam, srh me spreleti, ko gledam kam drvi ta svet, ko vidim, da človeška neumnost ne pozna meja. Kri pa mi požene po žilah takrat, ko se usedem na kolo in vem, da je pred mano dolgo potovanje.

Navdušujejo me novi cilji, ki si jih zadam, srh me spreleti, ko gledam kam drvi ta svet, ko vidim, da človeška neumnost ne pozna meja. Kri pa mi požene po žilah takrat, ko se usedem na kolo in vem, da je pred mano dolgo potovanje.

Športna vzgoja veliko pripomore k uspehu

Zasledili smo, da si bratranec košarkarskega reprezentanta Boštjana Nachbarja. Imate športnega duha v družini? Se ti zdi, da je navdušenost nad športom pogojena z geni, z vzgojo ali je odločitev za šport le stvar posameznika?

Silvo Pšeničnik: Moj brat Marko je bil zelo perspektiven nogometaš, res izvenserijski, bil je tudi reprezentant v mlajših selekcijah, potem pa ni imel sreče s poškodbami. Prvo si je poškodoval koleno, po tem še ahilovo tetivo in bilo je konec sanj o profesionalni karieri. Sedaj je trener z A licenco in uspešno vodi člansko ekipo NK Dravograd.

Po očetovi strani imam še dva bratranca in sicer sta to Grega Nachbar, ki je igral košarko v prvi slovenski ligi, zdaj pa je prav tako trener košarke, in že omenjeni Boštjan Nachbar, ki pa je res vrhunski košarkaš z blestečo kariero.

Če te starši vzgajajo v športnem duhu in premoreš poleg tega še dobre gene, imaš res velike možnosti za uspeh, ampak še vedno je na koncu posameznik tisti, ki odloča ali bo stvar stekla ali ne. Res je težko reči kaj je tisto prvo in najpomembnejše, je pa lažje, če te že v začetku kdo usmerja in če se športnik že rodiš. Danes starši vse preveč silijo otroke v veri, da bodo nekoč vrhunski športniki, ampak vzporedno pa jim s tem delajo več škode kot koristi.

Če te starši vzgajajo v športnem duhu in premoreš poleg tega še dobre gene, imaš res velike možnosti za uspeh, ampak še vedno je na koncu posameznik tisti, ki odloča ali bo stvar stekla ali ne.

Kolesarjenje kot zdravilo za kronične bolečine

Zakaj kolesarjenje? 

Silvo Pšeničnik: Že kot otrok in tja do petindvajsetega leta sem se ukvarjal z nogometom, saj sem živel v Dravogradu, kjer je nogomet šport številka ena. Ampak sem imel od polnoletnosti naprej velike težave z bolečinami v spodnjem delu hrbta in nogah. Nihče mi ni znal pomagati, še najmanj pa zdravstvo. Najbolj žalostno je to, da mi je sploh malo kdo verjel, ko sem zaradi bolečin težko kar koli delal. Včasih je bilo tako hudo, da zjutraj nisem mogel iz postelje.

Psihološko sem bil na veliki preizkušnji, nato pa sem na srečo spoznal, da mi nihče ne bo pomagal, če si ne bom pomagal sam. Kupil sem si kolo in začel kolesariti. Težave so počasi izginjale, poleg tega sem začel čisto drugače gledati na življenje. Naučil sem se postaviti zase in se nisem pustil več izkoriščati.

Zakaj utrakolesarjenje? 🙂 

Silvo Pšeničnik: Na začetku sem se ukvarjal z gorskim kolesarstvom, nato pa sem si leta 2008 kupil prvo cestno kolo in opazil, da mi veliko bolj odgovarjajo dolge razdalje. Prvo sem tekmoval na krajših dirkah, kot so vzponi in olimpijski MTB kros, vendar nisem bil kos najboljšim, saj nimam dovolj prirojene anaerobne vzdržljivosti.

Leta 2009 pa sem se podal na 1100 km dolgo pot iz Dravograda v Varšavo, jo brez težav prekolesaril v štirih dneh in od takrat sem zasvojen z ultra kolesarjenjem.

Kaj šteješ za svoj največji uspeh?

Silvo Pšeničnik: Moj največji športni uspeh glede uvrstitve je tretje mesto na DOS-u. Imam še četrto iz dirke čez Italijo in eno peto iz DOS-a, ki si ga sam štejem kot največji uspeh zaradi najboljše povprečne hitrosti dirkanja. Med dirko sem bil brez težav in tudi po dirki zelo malo utrujen glede na prevoženo razdaljo.

Trening

Nekje sem prebral, da si prevzel veliko kmetijo. Ali ob napornem delu, ki ga zahteva kmetija, sploh še ostane kaj časa za treninge? Si uspel iz kmečkega življenja kakšno vrednoto ali veščino prenesti tudi v šport?

Silvo Pšeničnik: Res sem bil dobri dve leti na kmetiji, vendar je zaradi navzkrižja interesov ta projekt padel v vodo. Vizija mladosti in zaprtost tradicije nista šla skupaj z roko v roki. Ta projekt sem zato opustil in se preusmeril v druge dejavnosti, ki me veselijo ter od katerih se lahko preživljam.

Vizija mladosti in zaprtost tradicije nista šla skupaj z roko v roki.

Na kmetiji sem se veliko naučil od živali, ki so res fascinantne. Če jih znaš opazovati in razumeti njihovo govorico, je delo z njimi zelo zanimivo. Toliko potrpežljivosti, vztrajnosti in ljubezni težko premore človek, vendar so si tudi živali karakterno zelo različne in se med seboj precej razlikujejo.

Bilo pa je fizično precej naporno, saj ni bilo časa za počitek in regeneracijo, tudi zaradi tega po mojem mnenju nikdar nisem stopil na čisto najvišjo stopničko v svoji karieri.

Kako je videti tipičen trening ultrakolesarja?

Silvo Pšeničnik: Moj tipičen trening je odvisen od tega, kaj želim izboljšati. Če grem delat na vzdržljivosti, potem je trening zastavljen drugače, kot če delam za moč ali hitrost. Po navadi si izberem traso dolgo od 150-200 km (odvisno od razpoložljivega časa). Rad imam razgiban teren in na začetku več ravnine, da se dobro ogrejem.

Če delam trening hitrosti, je ta najbolj učinkovit, če je več kolesarjev v skupini in takrat se gre res na polno. Z gledišča družbe med treningi mi je ta način najbolj pri srcu, vendar sem včasih raje sam in peljem tempo, ki mi v danem trenutku najbolj ustreza.

Prehrana

Ali se držiš posebnega prehranskega režima, ki ti pomaga bolje pripraviti se na velike napore in omogoča hitrejšo regeneracijo?

Silvo Pšeničnik: Glede prehrane gledam, da jem čim bolj zdravo in skoraj nič prehranskih dodatkov. Res pa je, da je pri dolgih naporih težko nadomestiti vso porabljeno energijo z “navadno” prehrano. Nekoč mi je eden izmed članov ekipe, ki že ima izkušnje z drugimi kolesarji dejal, da ne more verjeti, ko sem vozil na štrudl, pizzo, rižev narastek in podobno.

Nekoč mi je eden izmed članov ekipe, ki že ima izkušnje z drugimi kolesarji dejal, da ne more verjeti, ko sem vozil na štrudl, pizzo, rižev narastek in podobno.

Moj režim je tak, da si v dneh pred dolgim naporom napolnim “zaloge”, potem pa med kolesarjenjem pazim, da nikoli nisem lačen in žejen. Zelo pazim na vnos mineralnih snovi. V preteklosti sem po mojem mnenju naredil precej napak glede prehrane, ampak na izkušnjah se učim in počasi sestavljam skupaj tisto, kar naj bi mi najbolj ustrezalo.

Predvsem bi moral zmanjšati vnos ogljikovih hidratov in jih nadomestiti s čim drugim. Težko je biti pameten glede tega, ker telo na tekmi zaradi stresa reagira povsem drugače kot na treningu. Jaz sem mnenja, da imam največ rezerv prav v prehrani.

Si morda prebral knjigo “Ultraman” Richa Rolla, ki je premagal alkoholizem in krizo srednjih let? Dieto je spremenil v popolnoma rastlinsko in prišel do ekstremne kondicije in statusa enega izmed najvzdržljivejših ljudi na planetu. Ali poznaš druge podobne ljudi?

Silvo Pšeničnik: Njegove knjige še nisem prebral, sem pa slišal zanjo in bo na vrsti letošnje poletje, ko bom imel več časa za branje. Verjamem, da je zanimiva in z nekega gledišča tudi poučna. Sam ne poznam drugih njemu podobnih ljudi in bi bili znani, poznam pa precej ljudi, ki so moji znanci in živijo na vsak svoj poseben način. Nekateri so športniki, popotniki ali “samo” ljudje, ki živijo povsem normalno življenje.

Zanimiv primer je svetovni popotnik Boris, za katerega še zagotovo ni nihče slišal, ker svojih potovanj nikjer ne objavlja. On recimo lahko živi kjerkoli samo z nekaj vode, skoraj brez hrane. S kolesom je prišel že vse do Kitajske, Tibeta, Južne Koreje, bil pri Talibanih, ki so ga skoraj obdržali zase… To so ti ljudje, ki nosijo v sebi skrite zgodbe.

Odklikaj spodaj na 2. stran intervjuja…

 

Vadba hoje za hujšanje in preprečevanje bolezni

Nejc Krumpačnik
-
0
Vadba hoje za hujšanje in preprečevanje bolezni

Ali lahko vadba hoje resnično pomaga pri hujšanju? Le verjemite da. Kaj lahko se zgodi, da ljudje hoje ne cenijo kot obliko vadbe. Konec koncev je to način našega vsakodnevnega premikanja po svetu, zato je težko verjeti, da lahko odpravi kilograme. Vendar pa raziskave kažejo, da je hoja presenetljivo močna zdravstvena in vadbena strategija. Pri tem pa je pomembno, kako hodite.

Hoja pomaga pri hujšanju in pri preprečevanju razvoja bolezni

Študija, objavljena v reviji Journal of Applied Physiology, iz Univerze v Virginiji je razkrila, da je mešanje kratke, hitre hoje z daljšo, počasnejšo hojo učinkovit način za izgubo trebušne maščobe pri ženskah s čezmerno težo.

Hoja lahko celo pomaga preprečevati bolezni. Študija, objavljena v reviji Arteriosclerosis, Thrombosis, and Vascular Biology je razkrila, da je hoja po primernem naklonu zmanjšala tveganje udeležencev za razvoj visokega krvnega tlaka, holesterola in nivoja krvnega sladkorja prav toliko kot tek.

Vadba hoje treh strokovnjakov

Jasno je, da je bilo naše telo narejeno za hojo. Tako kot tek v naravi, je tudi hoja koristna za naše fizično in mentalno zdravje, kot nenazadnje tudi za izgled. Obstaja pa več kot le en način, da iz teh dnevnih korakov potegnemo čimveč. Podajamo mnenja treh strokovnjakov z različnimi pristopi kako uporabiti to enostavno vadbo za preoblikovanje vašega telesa.

Trener zvezdnikov: David Kirsch

Kirsch, ki je treniral Jennifer Lopez in Kate Upton, verjame, da lahko hoja koristi celo najbolj fit ljudjem. “Iz popolnoma fiziološkega stališča hoja dvigne vaš srčni utrip in kuri kalorije,” pravi. “Vendar je tudi odličen način za povečanje povezave vašega telesa in vaših misli, osredotočanje na dihanje, preživljanje časa v naravi, meditacije in odpravljanje stresa,” dodaja.

Vadba hoje Davida Kirscha: Za začetnike ta vadba pomeni dosego do 10.000 korakov dnevno. To je tudi vnaprej določen dnevni cilj večine pedometrov, saj ta številka velja kot dober cilj za zdravje srca in vzdrževanje telesne teže. Ko osvojite ta cilje, se izzovite, da dosežete 15.000 do 25.000 korakov dnevno. David Kirsch pravi, da mora 10.000 korakov postati gol minimum. Da bi povečali intenzivnost svoje hoje, poskusite korakati v bolj strm breg ali pa si na gležnje ali zapestja nadenite uteži. Vsakih nekaj minut lahko uvedete tudi vaje za krepitev, kot so “jumping jacks”, poskoki v hoji, počepi ali poskoki iz počepa. Dodatek teh gibov v intervalih vam bo pomagalo pri izgradnji mišic, izboljšalo zdravje srca in povečalo vzdržljivost.

Hoja je odličen pričetek in dopolnilo vsakega wellness programa. ~ David Kirsch

Zdravnica za nadzor telesne teže: Dr. Amy Rothberg

“Hoja je eden najboljših orodij za vzdrževanje telesne teže, ” pravi Dr. Rothberg, direktorica Klinike za nadzor telesne teže, Univerze v Michiganu. “Hoja je aerobna, vključuje nekatere od največjih mišic in je za večino ljudi izvedljiva”, pravi.

Vadba hoje Dr. Amy Rothberg: Za vzdrževanje zdrave telesne teže, Dr. Rothbergova predlaga hojo vsaj 30 min, petkrat na teden. Dobra novica je, da vam ni potrebno odkorakati pol ure naenkrat. Svojih 30 minut lahko opravite v intervalih po 10 minut tekom celega dneva, saj se hoja sešteva. Dober plus takšnega načina hoje je, da lahko v splošnem hojo, ki traja manj časa, odkorakate z večjo hitrostjo, intenzivna vadba pa izboljša splošno kondicijo. To je lahko morda za vas bolje, kot pa če bi morali skupaj hoditi 30 min v zmernem tempu. Tudi nižje intenzivna vadba, kot je hitra hoja, lahko pomaga pokuriti nekaj shranjene telesne maščobe. Hoja na obroke vam lahko da tudi nekaj spodbude in samozavesti in vam pomaga ohranjati motivacijo.

Gre za te majhne uspehe, ki končajo kot vzpostavljanje dobrih navad. ~ Amy Rothberg

Trener teka: Jeff Galloway

Galloway je kreator trenerske metode “Run Walk Run”, ki pomaga pohodnikom in tekačem na dolge proge ostajati v formi in se pripraviti na tekme. “Dodajanje tekaških intervalov v hojo vam lahko pomaga pokuriti več kalorij. Prav tako je bilo za tek dokazano, da spodbudi sintezo hormonov, ki zavirajo apetit. Poleg tega vam vpeljevanje teka v hojo omogoča, da greste dlje, se počutite bolje in se izognete poškodbam,” pravi.

Vadba hoje Jeffa Gallowaya: Da bi vpeljali hitrejše segmente v svojo hojo, pričnite s 5 do 10 sekundami jogginga na minuto in to ponavljajte 10 minut. Postopoma dvigujte ta čas, dokler ne pridete na 30 minut. Ko enkrat dosežete ta cilj, pričnite dodajati daljše periode jogginga, dokler ne dosežete nivoja, na katerem boste v 30 minutah izvajali jogging 30 sekund na minuto. Sčasoma lahko pridete do stopnje, ko boste imeli še krajše epizode hoje – na primer, 30 sekund hoje in 60 sekund teka. To je odličen način za trening teka na 5 km ali več.

 

Vir: Health.com

 

5 zabavnih nasvetov za trening uma

Nejc Krumpačnik
-
0
5 zabavnih nasvetov za trening uma

Ljudje uporabljamo manj kot 1 % velikanske sposobnosti uma. Znanstveniki so ocenili, da jo je Einstein uporabljal le 10 %. Vendar pa lahko skozi enostaven trening uma prebudimo spečega velikana znotraj naše glave.

Trening uma

Vaš potencial je resnično brez omejitev. Pravkar imate dostop do najmočnejšega računalnika na svetu – vaše podzavesti – ki nadzira vsako področje vašega življenja, 24/7. Nadzira vaše zdravje, odnose, poslovni uspeh, športne rezultate…vse. Potrpežljivo čaka na vaša navodila in je v pripravljenosti, da vam pomaga doseči cilje na katerem koli področju življenja.

Ena izmed najpomembnejših stvari v življenju je, da obdržimo delovanje našega uma na visokem nivoju – proaktivnega in zdravega – saj ga nenehno uporabljamo. Podajamo nekaj nekaj zabavnih in preprostih načinov, kako obdržati dobro natreniran um.

1. Dnevno rešujte Sudoku

Klasični Sudoku je postal stalnica v razvedrilnih sekcijah časopisov zadnjega desetletja. Bralci se namučijo z reševanjem numerične sestavljanke. Cilj igre je, da izpolnite 9 x 9 polje, pri tem pa upoštevate, da se vsaka cifra pojavi zolj enkrat v vsaki horizontalni in vertikalni liniji ter v manjših poljih, ki sestavljajo glavno. Sudoku ne bo poskrbel zgolj za to, da bo vaš um aktiven, temveč bo izboljšal tudi vaše sposobnosti reševanja problemov.

2. Poskusite s pisanjem namesto s tipkanjem

Z napredkom tehnologije se je drastično zmanjšalo tudi število ljudi, ki vsakodnevno pišejo na staromoden način – saj veste, s pisalom na list papirja. Vendar pa uporaba pisala in papirja povečuje učinkovitost učenja, saj sproža RAS (ang. reticular activating system) v vaših možganih – to je sposobnost možganov za selektivno pozornost. Zaradi njega se boste na trenutno opravilo zmožni osredotočiti bolj, medtem ko boste postali gluhi za moteče zvoke iz okolice.

3. Vadite in gibajte se

Čeprav ste morda mnenja, da redno telovadite, pa morda ne izvajate pravilnih vaj, da bi pomagali tako umu kot telesu. Dovolj je že, da zjutraj 15 minut namenite denimo ti. Mueller vadbi. Ta predstavlja trening uma v kombinaciji s treningom telesa. Omogoča vam, da boste ostali mentalno in fizično aktivni.

4. Igrajte karte

Morda je eden izmed najboljših načinov, kako trenirati um, igranje kart. Podobno kot pri športu se tudi kartanje zanaša na strategijo in sposobnost reševanja problemov in postavljanja problemov. Spletnih strani, ki ponujajo takšne in drugačne strateške igre, je ogromno, in ne dvomimo v to, da ne bi našli takšne, ki bo zadržala vašo pozornost. Tako boste izboljšali vaše sposobnosti reševanja problemov, pa tudi spomin. Igranje pokra in podobnih iger (vas je babica naučila šnops?:) lahko pomaga pri štetju in ugotavljanju, kako dobre karte imate. Obstajajo še številne druge igre, ki jih lahko igrate sami – še vedno zelo priljubljeni sta pasjansa in minolovec.

5. Glejte manj televizije

Ameriška študija iz leta 2010 je ugotovila, da so ljudje, ki dnevno gledajo več kot 4 ure televizije ali internetnih prenosov (video vsebin), dosegli najnižje rezultate, ko gre za mentalne sposobnosti. Razlog se skriva v tem, da televizija možgane prezapolni z brzostrelnimi stimulusi in na tak način zmanjšuje gledalčev spomin.

 

Vir: Sport Psychology Today

 

Error: Contact form not found.

Kakšna naj bo prehrana za tekača?

Mario Sambolec
-
0
Kakšna naj bo prehrana za tekača?

Na kaj moramo paziti, ko se sprašujemo, kakšna naj bo prehrana za tekača?

Tek je ena bolj priljubljenih oblik telesne aktivnosti in njegova sezona se bliža. Sedaj je torej dober čas, da razmislimo, kakšna je primerna prehrana za tekača.

Ne bomo razpravljali o tem, ali je teči res tako “dobro”, kot si mislimo, ali “škodljivo”, kot mnogi svarijo. Odličen prispevek o tem je že napisal kolega Gašper Grošelj in to v dveh delih. Izvolite prvega: https://goo.gl/sHoQpL.

Tokrat se posvečamo še enemu v vrsti pogostih vprašanj – kaj pa prehrana za tekača?

Prehranjevanje športni rekreaciji bolj zvestih ne bi smela biti posebna »znanost«. Osnova naj bo naravna, “prava” hrana in razvrstimo jo v naslednje tri skupine:

Ko prihaja večina zaužitih kalorij iz zgoraj navedenih skupin minimalno predelane hrane, obstaja velika možnost, da ste na dobri poti k dolgotrajni energiji ter kvalitetni regeneraciji.

Da bo stroj dobro podmazan...
Da bo stroj dobro podmazan…

Primerno zastavljen obrok

Lahko ga opišete s sestavljanko BeZeG, v kateri prvi dve črki predstavljata beljakovine, drugi dve zelenjavo, črka G pa pomeni gorivo. Po tem vzorcu postavite beljakovine v središče vsakega obroka, jim dodajte poljubno zelenjavo in oboje pospremite z zadostno količino goriva, ki so maščobe in/ali ogljikovi hidrati (več kilometrov opravite – bolj ste aktivni – več lahko “natankate” oz. več kalorij si lahko privoščite).

Razmerje makrohranil – koliko ogljikovih hidratov (OH)?

Včasih so bili OH za tekače bog in batina. T.i. »polnjenje« z OH je bila stalnica pred daljšimi preizkušnjami, kot so maraton, polmaraton, celo sodelujoče na 10 km teku sem slišal govoriti o protokolih s pašto in paradižnikovo omako.

Odkar je prišla na sceno LCHF – nizkohidratna dieta – so tekači prižgali pogon na maščobe ter obsodili OH za odvečne kilograme, bolečine v sklepih, slabši rezultat, domnevno »odvisnost« od hrane, pozabljivost, žulje in slabo vreme, če se pošalim.

Njihovo realno mesto je verjetno nekje vmes. Kot rečeno, bolj ste aktivni (beri: več tečete), več energije (kalorij) potrebujete. In OH so se v praksi do danes že uveljavili kot pomemben vir energije.

Tekači povečini spadajo nekje na kontinuum med ektomorfni in mezomorfni presnovni tip. Več: 4 etape do Feelgood prehrane. Tipični ektomorf predstavlja vrhunski maratonec (v spletni brskalnik vpišite ime Kenenisa Bekele, ali Haile Gebrselassie in si oglejte slike), izraziti mezomorfi pa so šprinterji, na primer – posamezniki z (malo) več mišične mase. Za oba tipa se praviloma najbolje obnese prehrana s približnim deležem beljakovin okoli 25-35 %, OH predstavljajo 40-50 % prehrane, maščobe pa zapolnijo preostalih 20-30 %. Konkretno, za 75 kilogramskega tekača, ki potrebuje malo več ali manj od 3000 kcal, bi to pomenilo približno 200 g beljakovin, 300 – 350 g OH in 100 g maščob dnevno. Več: Sestavi Feelgood jedilnik zase.

Kaj pa geli in izotoniki?

Pri teku, ki traja manj kot eno uro, ob primerni prehrani zelo verjetno ne potrebujemo ničesar, razen vode. Vsak gel, izotonik, ali kak nov izum, ki se je pojavil na tržišču v času tega pisanja, težko občutneje doprinese k boljšemu rezultatu, ali regeneraciji.

Geli pridejo v poštev pri daljših, napornejših preizkušnjah (90 minut in več), kot najboljše izbire pa se izkažejo derivati fruktoze ter glukoze v razmerju 1:4 (20-30 % fruktoze in 70-80 % glukoze). Za učinek zaščite mišične mase lahko dodamo še esencialne aminokisline (EAA) in minerale (elektrolite) za boljšo hidracijo. Na primer: 10 g EAA in 30-40 g OH v litru vode, na vsako uro dolgo trajajoče aktivnosti.

Prehranska dopolnila?

Postavimo jih v primeren kontekst:

  1. Na dnu piramide po pomenu so kalorije – hrana. Prazna vreča ne stoji pokonc’ 🙂 Več: Kalorija ni enaka kaloriji.

  2. Sledi razmerje makrohranil (dovolj beljakovin za podporo in regeneracijo, ogljikovih hidratov za energijo in maščob za hormonsko zdravje ter sklepno mazivo).

  3. Tretje mesto zasedajo mikrohranila (in voda). To so različni vitamini (A, D, K, C, B) in minerali (magnezij, natrij, kalij, železo, cink).

  4. Tik pod vrhom najdemo »tajming« (časovno razporeditev obrokov) – prehrana okoli treninga/tekme, razporeditev makrohranil tekom dneva, upoštevanje življenjskega sloga posameznika.

  5. Naposled priznam vlogo določenim prehranskim dopolnilom, ki so izbrana premišljeno, po meri situacije posameznika, v pomoč in ne nadomestilo primerne prehrane. Več: Prehranska dopolnila.

Skratka, če štimajo točke od 1-4, tudi ko je v igri prehrana za tekača, prehranskih dopolnil najverjetneje ne potrebujete in obratno: če taiste točke zanemarjate, vam ne pomaga čisto nič. Niti skladišče šejkov-nadomestkov obroka in čudežnih tabletk.

TOP 5 dodatkov

Ker tekači vendarle bolj obremenjujejo svoje telo, jim utegnejo določena dopolnila prej koristiti. V skupino takšnih spadajo:

1...414243...54Stran 42 od 54