Dol mi visi – umetnost tega, da se ti jebe

Dol mi visi za mnogo ljudi in stvari. Po drugi strani za ogromno ljudi in stvari v mojem življenju ne morem reči, da se mi jebe oz. “dol mi visi”. In tisti “jebki”, ki sem jih potalal, so naredili vso razliko.

Recept za življenje: Dol mi visi

Ljudje pogosto pravijo, da je recept za samozavest in uspeh v življenju preprost – dol mi visi. Pa še res je, pogosto namreč občudujemo in imamo za močne ljudi ravno tiste, za katere menimo, da se jim jebe. Nekako v stilu: “Poglej Suzano, spet dela za vikende, jebe se njej.” Ali pa “Si slišal, da je Tomaž predsedniku uprave rekel, da je kreten in je kljub vsemu dobil povišico. Stari, jebe se mu.” Ali pa “Janez je bil na zmenku z Jožico in ga končal po 20 minutah. Rekel je, da ne bo več poslušal njenega sranja. Temu tipu se pa res jebe.”

Povsem verjetno je, da poznate nekoga, ki je v tem ali onem trenutku preprosto rekel “dol mi visi” in je zaradi tega dosegel izjemne dosežke. Morda je celo v vašem življenju prišel trenutek, ko se vam je jebalo, in ste zaradi tega dosegli presenetljive višave. Zase vam lahko povem, da sem po samo šestih tednih pustil svojo redno službo in šefu rekel, da bom na spletu prodajal nasvete za zmenkarije, kar kotira precej visoko na mojem slavnem seznamu trenutkov, ko se mi je jebalo. Podobno je bilo, ko sem prodal večino svojega imetja in se preselil v Južno Ameriko. Dol mi visi? Pa še kako. Sem pač šel in to naredil.

Stvar ni tako enostavna

Čeprav se na prvi pogled zdi enostavno – da se ti jebe, namreč – pa je stvar precej bolj kompleksna. Poanta je v tem, da se nas večina preveč obremenjuje s situacijami, ki si tega ne zaslužijo. Ne jebe se nam, ko nam nesramen prodajalec na bencinski črpalki vrne denar v samih bakrenih kovancih. Ne jebe se nam, ko prenehajo predvajati našo priljubljeno TV oddajo. Ne jebe se nam, ko nas sodelavci pozabijo vprašati, kako smo preživeli vikend. Ne jebe se nam, ko dežuje ravno takrat, ko smo zjutraj želeli telovaditi na prostem.

Kar naprej se nam ne jebe. S kakšnim namenom? In s kakšnim razlogom? Ker je priročno? Ker nam je v tolažbo? Ker želimo, da nas nekdo potreplja po hrbtu?

V tem je problem, prijatelj.

Ko nas jebe življenje…

Takrat, ko se nam ne jebe, ko nam ni za ničesar vseeno, takrat se počutimo, kot da smo upravičeni do tega, da se počutimo udobno in srečno, in takrat nas jebe življenje.

Življenje bi bilo prekleto lažje, če bi “sekiranje” prihranili za situacije, ki so resnično vredne tega, da se nam zanje ne jebe. Neuspeh bi bil manj strašen. Zavrnitve manj boleče. Neprijetna opravila bolj prijetna in zanič sendviči malo bolj okusni. Mislim, da bi bilo življenje prekleto lahko, če bi se nam malo bolj jebalo oz. če se nam ne bi jebalo zgolj za bolj zavestno izbrane situacije.

Česar se ljudje ne zavedajo, je to, da obstaja čudovita umetnost tega, da se ti jebe. Ljudje se ne rodijo takšni, da bi se jim jebalo. Pravzaprav se rodimo takšni, da se nam ne. Saj si že videl otroka, ki se je jokal do nezavesti, ker je njegova kapa bila napačnega odtenka modre barve? Točno. Jebeš takšnega otroka.

Umetnost tega, da se ti jebe

Razviti sposobnost nadzora in upravljanja nad jebki, ki jih podelite, je temelj moči in integritete. Naše jebke moramo izdelati in izpiliti tekom let in desetletij. Kot pri vinu, se morajo naši jebki starati v fino tekočino žlahtnega okusa, ki je namenjena za samo zares posebne priložnosti.

Morda se sliši enostavno. Ni. Večino nas, večino časa, pogoltnejo življenjske trivialnosti, začinjene z nepotrebno dramo. Živimo in umremo z distrakcijami in viharji, ki nas izsesajo bolj kot sesa Sasha Grey med gangbangom.

To ni način, kako živeti, človek. Zato se nehaj zajebavati. Zberi svoje jebke na kup in naj ti pokažem, kako se zadevi streže.

Dol mi visi, argument št. 1: Če se ti jebe, ne pomeni, da si indiferenten, pač pa, da ti je udobno biti drugačen

Ko si večina ljudi predstavlja človeka, ki se mu jebe, vidijo popolno in mirno indiferentnost do vsega – mir, ki pomiri vse nevihte.

Takšno razumevanje je napačno. Glede indiferentnosti ni ničesar samozavestnega ali občudovanja vrednega. Ljudje, ki so indiferentni, so slabotni in prestrašeni. Cele dneve gledajo televizijo ali “trolajo” na internetu. Pravzaprav so indiferentni ljudje pogosto indiferentni, ker se jim v resnici ne jebe. Strah jih je sveta in posledic, ki jih prinašajo njihove odločitve. Zaradi tega jih ne sprejemajo. Brez čustev se skrivajo v luknjah, ki so jih sami skopali, smilijo se sami sebi in se nenehno izogibajo tej nesrečni zadevi, ki zahteva njihov čas in energijo in se imenuje življenje.

Mojo mamo je pred kratkim njen dober prijatelj “nasral” za veliko denarja. Če bi bil indiferenten, bi skomignil z rameni, srknil malo kavice in si prenesel novo sezono The Wire. Oprosti, mama. A namesto tega sem bil ogorčen. Bil sem razjarjen. Rekel sem: “Veš kaj, mama, našla bova odvetnika in se lotila tega kretena. Zakaj? Ker se mi jebe. Uničil bom življenje tega tipa, če bo to potrebno.”

Marku Mansonu se resnično jebe

To ponazarja prvo pravilo o tem, da se ti jebe. Ko rečemo: “Pazi, Marku Mansonu se preprosto jebe,” ne mislimo, da je Marku Mansonu vseeno za vse; nasprotno, kar menimo je to, da Marku Mansonu ni mar za neprijetnosti, ki ga ovirajo pri doseganju njegovih ciljev, ni mu mar za to, če bo razjezil nekaj ljudi, da bo naredil, kar je prav ali kar je pomembno ali plemenito. Kar menimo je to, da je Mark Manson tisti tip človeka, ki bo o sebi pisal v tretji osebi in v članku uporabil besedo “jebe” 127 krat samo zato, ker meni, da je to prava stvar za narediti. Preprosto se mu jebe.

To je tisto, kar je občudovanja vredno – ne, ne jaz, bedak – premagovanje neprijetnosti. Stremeti neuspehu v oči in mu pokazati sredinca. Ljudje, ki se jim jebe za neprijetnosti ali neuspeh ali da se osramotijo ali nekajkrat poserjejo v posteljo. Ljudje, ki se samo smejijo in potem to vseeno naredijo. Ker vedo, da je prav. Vedo, da je pomembneje od njih samih in njihovih občutkov in njihovega ponosa in njihovih lastnih potreb. Rečejo “dol mi visi,” ne vsemu v življenju, temveč raje rečejo “dol mi visi” vsemu nepomembnemu v življenju. Svoje jebke rezervirajo za stvari, ki so resnično pomembne. Prijatelje. Družino. Namen. Burritos. In občasno tožbo ali dve. In zaradi tega, ker prihranijo svoje jebke samo za velike pomembne stvari, se v zameno drugim ljudem ne jebe zanje.

Dol mi visi, argument št. 2: Da se ti lahko jebe za neprijetnosti, moraš najprej najti nekaj pomembnejšega, za kar se ti ne bo

Eric Hoffer je nekoč zapisal: “Moški se bo brigal zase, ko se bo imel za kaj brigati. Ko se ne bo imel, bo svoje misli iz svojih brezpomenskih zadev prenesel na to, da se bo začel brigati za druge.”

Problem z ljudmi, ki jebke razdeljujejo vsepovprek, kot da so sladoledne lučke na poletnem kampu, je v tem, da nimajo ničesar bolj pomembnega, s čimer bi se lahko obremenjevali.

Pomisli za sekundo. Si v trgovini. In tam je starejša ženska, ki kriči na blagajničarko, ker ne sprejme njenega kupona za 30 centov. Zakaj se tej ženski ne jebe? Saj je samo 30 centov.

No, ti bom povedal zakaj. Ta starka verjetno nima ničesar bolj pametnega za početi, kot da cele dneve sedi doma in iz revij ter časopisov reže kupončke. Stara je in osamljena. Njeni otroci so kreteni in je nikoli ne obiščejo. Seksala ni že več kot 30 let. Njena penzija je obupna in verjetno bo umrla v plenicah, misleč, da je v Candylandu. Niti prdniti ne more, ne da bi jo bolelo v križu. Še televizije ne more gledati več kot 15 minut, ne da bi zraven zaspala ali pozabila, v čem je stvar.

Zato izrezuje kupone. To je vse, kar ima. Ona in njeni prekleti kuponi. Ves dan, vsak dan. Za njih se ji ne jebe, ker zanjo ne obstaja ničesar drugega, za kar se ji ne more jebati. Ko torej tista mozoljasta sedemnajstletnica zavrne enega izmed kupončkov in čistost svoje blagajne brani, kot so vitezi branili nedolžnost devic, potem lahko stavite, da se bo babica postavila po robu in verbalno izmaličila njen obraz. 80 let jebkov bo lilo z neba in do solz bo dolgočasila vse okrog nje z njenim tresočim in piskajočim glasom.

Problem je v preveč potalanih jebkih

Če vidite, da se preveč obremenjujete s trivialnim sranjem, ki vam gre na živce – nova Facebook slika vaše bivše, kako hitro crknejo baterije v daljinskem upravljavcu, da ste spet zgrešili 2 za 1 akcijo razkuževalca za roke – potem je precej verjetno, da se vam v življenju ne dogaja ničesar takšnega, za kar bi bilo povsem legitimno, če se vam za to resnično ne bi jebalo. In to je tvoj pravi problem. Ne razkuževalec za roke.

Preveč potalanih jebkov.

V življenju moramo jebke nekako porabiti. Vprašanje je, kako jih bomo porazdelili. Tekom življenja imamo na razpolago omejeno število jebkov, ki jih lahko porabimo, zato ravnajte z njimi previdno. Kot je govoril moj oče: “Jebki ne rastejo na drevesih, Mark.” OK, v resnici tega ni nikoli rekel. Ampak dol mi visi, pretvarjajte se, da je. Poanta je, da če se vam za nekaj ne jebe, mora to biti zasluženo.

Dol mi visi, argument št. 3: Imamo omejeno število jebkov, ki jih lahko podelimo; bodite pozorni na to, za kaj ali koga se vam ne jebe

Ko smo mladi, imamo na tone energije. Vse je novo in zanimivo. In vse se nam zdi zelo pomembno. Zaradi tega se z vsem obremenjujemo. Ne jebe se nam za to, kar govorijo o nas, če nas je tisti čeden fant/punca poklical/a nazaj ali ne, če se nam ujemajo nogavice in kakšne barve je balon na naši rojstnodnevni zabavi.

Ko postajamo starejši, pridobimo izkušnje in začnemo opažati, da ima večina teh stvari zelo malo dolgotrajnega vpliva na naše življenje. Mnenja ljudi, za katera se nam tako zelo ni jebalo, že dolgo niso več pomembna. Našli smo ljubezen, ki jo potrebujemo, tako da tudi tiste sramotne romantične zavrnitve nič več ne pomenijo. Zavedati se začnemo, kako malo pozornosti ljudje namenijo podrobnostim o nas in vse bolj se osredotočamo na to, da stvari počnemo za nas, namesto za druge.

Nazadnje postanemo bolj selektivni glede tega, za kaj se nam bo jebalo in za kaj ne. To se imenuje zrelost. Lepo je, morate poskusiti. Zrelost se dogodi, ko se nekdo nauči, da se mu ne jebe za tisto, kar je resnično vredno tega, da se ti ne. Kot je rekel Bunk Moreland v The Wire svojemu partnerju, detektivu McNultyju: “To se ti je zgodilo zato, ker se ti ni jebalo, pa nisi bil na vrsti, da se ti ne bi.” Bunk Moreland, jebe se mu od leta 2002.

Jebe se nam, zato smo osvobojeni

Potem, ko postajamo starejši in pridemo v dobo srednjih let, se začne spreminjati nekaj drugega. Naši nivoji energije padejo. Naše identitete se utrjujejo. Vemo, kdo smo, in nimamo več želje po spreminjanju tistega, kar se v naših življenjih zdi neizogibno.

Na čuden način je to osvobajajoče. Ni več potrebno, da se z vsem obremenjujemo. Življenje je takšno, kot je. Sprejmemo ga, ne glede na vse. Zavemo se, da nikoli ne bomo ozdravili raka, potovali na luno ali otipali jošk Jennifer Aniston. In to je OK. Življenje gre naprej. Sedaj se obremenjujemo samo še z najpomembnejšimi deli naših življenj: našo družino, najboljšimi prijatelji, udarcem pri golfu. In na našo začudenje je to dovolj. Takšna poenostavitev nas v resnici naredi zelo srečne.

Potem pa se en dan, mnogo kasneje, zbudimo in smo stari. In skupaj z našimi zobmi in libidom je tudi naša sposobnost obremenjevanja dosegla točko neobstoja. Na stara leta živimo paradoksalno eksistenco, kjer nimamo več energije za to, da bi se obremenjevali z velikimi življenjskimi stvarmi. Namesto tega še tisto malo skrbi, ki so nam preostale, namenimo preprostim in banalnim, vendar izjemno napornim vidikom naših življenj: kam na kosilo, dogovorom za termine pri zdravniku zaradi naših bolečih sklepov, popustom za 30 centov v trgovinah in vožnjo, pri kateri ne smemo zaspati za volanom in povoziti parkirišča, polnega sirot. Saj veste, praktičnam zadevam.

Potem pa nekega dne, na naši smrtni postelji, ko smo, upam, obdani z ljudmi, za katere se nam tekom življenja ni jebalo, in tistimi nekaterimi, ki se jim ne jebe za nas, s poslednjim dihom izpustimo na plano še zadnjo skrb – naš zadnji jebek. Ob solzah in nežnih zvokih piskov zaslona, ki kaže srčni utrip, in zatemnjenih fluroscentnih lučeh, ki v bolnišnici v božjem soju sijejo na nas, spolzimo v neko neznano jebeno deželo.

 

Vir: MarkManson.net

Robert Rolih, Panta Rei: “Ogromno denarja, ki bi moral ostati pri strankah, se pretaka v žepe finančne industrije.”

Kdo je Robert Rolih?

Robert Rolih je slovenski avtor bestsellerja z naslovom The Million Dollar Decision, ki govori o prevarah finančnih svetovalcev in ljudi na enostaven ter razumljiv način poučuje o finančni pismenosti. Poleg tega je tudi uspešen predavatelj, ki je opravil že preko 500 govorov in si oder delil z nekaterimi izmed najvplivnejših ljudi v svetu govorništva in podjetništva. Leta 2015 je bil s strani London’s Professional Speakers Academy imenovan celo za evropskega javnega govorca leta.

Njegovi poslovni začetki segajo že v čas študentskih let, ko je izkoristil vsa, za današnje čase “primitivna” sredstva, in postavil svoj prvi posel. Razlog za njegov uspeh v življenju je načrtovanje. Kot pravi, sam nikoli ničesar ne prepusti naključju.

Meni pa se je v spomin najbolj vtisnila njegova zadnja objava na spletnem portalu Business Titans, kjer je govoril o treh marketinških prijemih ter o srečanju s slavnim Garyjem Vaynerchukom. Pripovedoval je, kako je bil v zaodrju obkrožen z varnostniki in govorci, ki so se želeli z njim fotografirati. Zaradi tega je sprva okleval, da bi sploh pristopil do njega, a se je na koncu le opogumil. Izkazalo se je, da je bila to odločilna poteza tistega dne, saj se je moral po koncu konference Gary na hitro odpeljati na letalo. Če tega ne bi naredil prej, bi izgubil priložnost srečanja z njim. Nauk pripetljaja: Ne čakaj, opravi takoj! Danes zmaguje hitrost.

Uvod

Kdo je Robert Rolih v prostem času in poslovno? Kaj ga navdušuje, ob čem ga spreleti srh, kaj mu požene kri po žilah?

Robert Rolih: Moje življenje se vrti okrog dela in družine. Vse ostalo zame ni pomembno. Nimam nekih posebnih hobijev, oz. lahko bi rekel, da sta moja hobija družina in delo, ob tem pa velikokrat preberem še kakšno dobro knjigo.

Navdušuje me to, da se lotim nečesa velikega, pomembnega, odmevnega. Kot je bila npr. izdaja knjige The Million Dollar Decision.

Kri po žilah pa mi poženeta moja sinčka, ki navdušena stečeta do mene, ko ju pridem iskat v vrtec/šolo ali pa ko pridem domov.

Podjetništvo

Predstavi nam blagovno znamko Robert Rolih – Fast forward your wealth. Pa lahko res po hitrem postopku prideš do bogastva? Verjetno bi si marsikdo želel previti naprej…

Robert Rolih: Kot podjetnik sem zaslužil kar nekaj denarja in ga seveda tudi pridno vlagal. Zavedal sem se namreč, da mora dandanes vsakdo poskrbeti za svojo finančno varnost in vlagati za starost – pokojnine bodo namreč šle samo navzdol.

Pri tem sem se seveda naslanjal na nasvete in priporočila finančnih svetovalcev in »gurujev«. Ker sem na ta način izgubil večino svojega denarja (in skorajda doživel živčni zlom), sem se odločil, da bom postal eden od najbolj finančno pismenih ljudi na svetu in da bom nadzor nad svojim denarjem in investicijami prevzel v svoje roke.

Zato sem naslednja leta življenja posvetil pridobivanju znanj na področju financ in vlaganja denarja. V tem času sem spoznal ozadje delovanja finančne industrije, ki me je šokiralo. Zato je moje ključno sporočilo, da je igra investiranja prirejena in da stranke v tej igri avtomatično izgubljajo. Tako se ogromno denarja, ki bi moral ostati pri strankah in jim zagotavljati lepo finančno prihodnost, pretaka v žepe finančne industrije.

In bistvo moje osebne blagovne znamke zdaj je, da ljudem nudim ta znanja v izjemno enostavni in razumljivi obliki. In ko ljudje dobijo ta znanja, se lahko izognejo velikim in dragim napakam pri delu s svojim denarjem.

Glede hitrega bogatenja… Sam pravim, da če želiš hitro obogateti, boš pogorel. Če pa razmišljaš dolgoročno, boš obogatel. Sam sem za uspeh v podjetništvu potreboval cca. 5 let. In teh 5 let sem delal cele dneve in vse vikende. To je cena uspeha.

Če želiš hitro obogateti, boš pogorel. Če pa razmišljaš dolgoročno, boš obogatel.

So bili začetki težavni? Kako ti je uspelo vzpostaviti podjetje, da deluje na nivoju, na katerem je sedaj? Kako si pridobil svoje prve stranke in si zagotovil svoj tržni delež? 

Robert Rolih: V življenju mi ni bilo nič dano. Izhajam iz revnega okolja in samo s trdim delom in fokusom sem lahko prišel do življenja, ki ga živim zdaj. Moje sporočilo je, da v svetu deluje brezčasni zakon vzroka in posledic. Če vlagaš vase, treniraš, se učiš in izboljšuješ, lahko prideš v tisti odstotek ali dva najbolj uspešnih ljudi na področju, ki si si ga izbral – pa naj bo to grafično oblikovanje ali balet. In največje nagrade na tem svetu dobi tista špica. Boljši si na svojem področju, več vrednosti boš prinesel v življenja drugih, bolje boš nagrajen. Tako to gre.

Boljši si na svojem področju, več vrednosti boš prinesel v življenja drugih, bolje boš nagrajen.

Ko sem se v študentskih letih iz ničle podal v podjetništvo, sem prve stranke pridobil tako, da sem jim ponudil svoje storitve brezplačno. Takrat sem izdeloval spletne strani za podjetnike. Ko sem si zgradil nekaj referenc, pa sem začel za storitve zaračunavati. Če ne bi tega naredil, bi bila moja pot do uspeha precej daljša.

Za tvojim imenom se najbrž skriva tudi ekipa ljudi, ki skrbijo za marketing, prodajo, organizacijo dogodkov? 

Robert Rolih: Ja, imam zelo dober tim ljudi. Nekaj jih je zaposlenih v mojem podjetju, precej pa delamo tudi z zunanjimi sodelavci.

 

Odklikaj spodaj na 2. stran intervjuja…

 

Znanja, ki bodo okrepila vsa področja vašega življenja

Pogosto se osredotočimo zgolj na učenje spretnosti, ki so neposredno povezane z našimi službami med napornim delovnim tednom. Uspešni in bogati ljudje pa, po drugi strani, nikoli ne prenehajo z doseganjem novih višav in učenjem novih veščin, četudi jim učitelj ali šef tega nista ukazala. Uspešneži posedujejo znanja za uspeh, ki se jih je mogoče priučiti.

Znanja za uspeh

Še posebej uspešni ljudje se dobro zavedajo, da obstajajo še druge sposobnosti, poleg tistih, ki so zapisane v njihovi pogodbi za delo. Zavedajo se, da obstajajo sposobnosti, ki lahko izjemno povečajo njihovo premoženje in izboljšajo njihovo življenje. Opravljena diploma zanje ne pomeni konca, temveč z učenjem še vedno nadaljujejo.

Vsakdo, ki se neha učiti, je star, ne glede na to, ali je star 20 ali 80. Kdorkoli nadaljuje z učenjem, ostaja močan. ~ Henry Ford

Opisujemo pomembna znanja za uspeh, po katerih se ravnajo bogataši in uspešneži. Začnite z vključevanjem ene ali dveh izmed teh sposobnosti v vašo dnevno rutino in začeli boste opažati gromozansko razliko v vaši uspešnosti.

Na čas začnite gledati kot na denar

Jim Rohn je nekoč dejal: “Bodisi ti vodiš dan bodisi dan vodi tebe.”

Čas je eden izmed redkih neobnovljivih resursov – vsak dan ga imamo zgolj omejeno količino. Če se ne boste naučili upravljati s časom, boste pomembnim opravilom in drugim ljudem dopustili, da imajo nadzor nad tem, kako preživljate vaš čas.

Izjemno pomembno je, da na čas gledate kot na denar – dandanes še toliko bolj, saj je sodobno življenje podvrženo hitremu tempu in prenatrpanim urnikom. Vsi želijo doseči ravnovesje med delom in zasebnim življenjem. Zato se je pomembno naučiti, kdaj določeno nalogo zaupati nekomu drugemu in kdaj jo opraviti sam. S tem ne boste zgolj ostali prisebni, temveč boste tekom procesa zaslužili več.

Ne zapravljajte časa za administrativne naloge, če lahko isti čas preživite na telefonu in opravljate pomembne poslovne klice, ki bodo povečali vašo prodajo. Zaslužili boste več, obenem pa boste tudi bolj uživali, SAJ boste počeli to, kar radi počnete in v čemer ste najboljši.

Upravljanje z energijo

Medtem ko družabni mediji ves dan kričijo na nas s telefonov, tabličnih in prenosnih računalnikov, je težko odmisliti oz. odstraniti hrup ter opraviti, kar pač moramo in želimo. Kolumnist pri CNBC, Mark Fahev, ocenjuje, da je Facebook od pričetka delovanja pred dvanajstimi leti, gospodarstvo ZDA stal 3,5 bilionov dolarjev.

Namesto, da se skušamo motnjam v celoti izogniti, znanost predlaga, da raje razporedimo našo energijo. Dr. Travis Bradberry denimo predlaga, da naj osredotočeno delamo 50 minut, potem pa 15 minut počivamo. Četudi ne želite vključiti tega znanja za uspeh in delati po njegovem urniku, je pomembno, da ste pozorni na upravljanje z vašo energijo. Postavite SI prioritetne naloge okrog časa, ko ste maksimalno produktivni ter se na tak način izognete slavnemu popoldanskemu padcu energije. To je vitalna veščina, ki se je morate naučiti.

Mrežite se

Študije dokazujejo, da več kot 70 odstotkov ljudi najde službo preko mreženja. Stavite lahko, da uspešni podjetniki niso prilezli na vrh tako, da so živeli v mehurčku. Mreženje je, bolj kot kadarkoli prej, pomembno, če želite v poslu ostati pred konkurenco.

Kako torej začeti?

Ni potrebno poslati 1.000 zahtev za prijateljstvo na LinkedIn-u ali podariti poslovne vizitke vsakomur, ki ga srečate. Odgovor je preprost: resnično učinkovito mreženje vključuje to, da ste pristni in takšni kot ste ter sami sebi največja spodbuda.

Susan Solovic, nagrajena podjetnica in govornica, pravi: “Zapomnite si, ljudje poslujejo z ljudmi, ki jih poznajo, so jim všeč ter jim zaupajo.”

Najboljši način, da to dosežete je torej, da preprosto ste, kar ste. Upoštevajte ta znanja za uspeh in pokažite interes za druge ljudi. Sprašujte jih, jim pomagajte in vse se bo sčasoma povrnilo.

Začnite zgodaj

Res je, skoraj vsak zelo uspešen poslovnež vstaja zelo zgodaj, okoli 5. ure zjutraj – od Donalda Trumpa do Richarda Bransona, in nenazadnje našega sodelavca Maria Samboleca.

Zgodnje vstajanje vam bo dalo več časa za produktivnost ter vam pomagalo na številne druge načine. Jutra so tiha in izkoristite jih lahko za to, da se umirite in zadihate ter sproščeno pripravite na napore dneva. Preprosto je – če želite na pot uspeha, boste morali začeti vstajati bolj zgodaj kot drugi ljudje.

Načrtujte vnaprej

Jessica Jackley, soustanoviteljica organizacije Kiva, pravi: “Vsi podjetniki vedo, da ‘živiš’ in ‘umreš’ glede na svojo sposobnost prioritiziranja. Osredotočiti se moraš na najpomembnejše naloge (Poznate Paretovo načelo?), od katerih zavisi celoten projekt, jih porazdeliti, deligirati, ostale pa preložiti ali preskočiti.” Vsekakor ključna znanja za uspeh.

Poslušajte bivšega ameriškega predsednika Baracka Obamo, ki si vsak večer pripravi seznam najpomembnejših nalog, glede na prioriteto, ki jih mora opraviti naslednji dan. Če to uspete združiti z zgodnjim vstajanjem, boste do tedaj, ko ostali šele zaspano pijejo jutranjo kavico, opravili že najpomembnjša dnevna opravila.

Postavljajte kratkoročne cilje

Postavljanje tako kratkoročnih kot tudi dolgoročnih ciljev je izjemno pomembna veščina. Omogočila vam bo, da ostanete osredotočeni na doseganje uspeha. Izvršni direktor Zapposa, Tony Hsieh, na primer, predlaga majhna, bolj pogosta napredovanja, zaradi katerih bodo zaposleni v podjetjih bolj zadovoljni. Medtem ko so njegovi zaposleni še vedno deležni velikih napredovanj, poskrbi tudi za majhna napredovanja, da so delavci v vmesnem času dovolj motivirani.

Namesto da se osredotočate zgolj na postavljanje in doseganje dolgoročnih ciljev, jih raje razdelite na nekaj manjših. Poglejte denimo vaš petletni načrt, nato pa postavite mejnike, ki vodijo do ciljne črte. Vzemite si premor in proslavite vsakega, nato pa se vrnite k delu sveži in polni nove energije.

Meditirajte in si odpočijte

Morda se sliši čudno, da lahko za veščino štejemo nedelo (ali celo to, da ne razmišljamo), a le-ta vodi do večjega uspeha. Če vsi, od Oprah Winfrey do Richarda Bransona, redno meditirajo, potem je o stvari vredno razmisliti. Znanost dokazuje, da meditacija prinaša fenomenalne koristi, od povečanja vaše sreče do izboljšanja vašega družabnega življenja.

Morda vam ni do tega, da bi mrmrali “om”, a bodite vsaj toliko prijazni do sebe, da se zvečer umirite. Tako medijska mogulka Arianna Huffington, kot tudi COO pri Facebooku, Sherly Sandberg, prisegata na to, da pred spanjem izklopita telefone. Raziskave podpirajo to navado. Sodeč po Nacionalni fundaciji za spanje tako mentalna čuječnost kot izpostavljenost svetlobi prispevata k budnosti in slabšemu spancu. Izklopite se torej tudi vi in se spravite spat! Veste, koliko spanja potrebujete in kako ga izboljšati?

Aktivno poslušajte

Zlahka je odtavati, ko se dogaja milijon stvari naenkrat (še posebno, če je tema dolgočasna). A zavedati se morate, da je poslušanje eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki odloča o tem, kako dober vodja boste. Pogledovanje na telefon in ostala nezavedna dejanja določajo vašo avtoriteto.

Pokažite govorcu, da ste zainteresirani (s kimanjem, pritrjevanjem ipd.) in se dejansko potrudite, da nekaj prispevate (postavljajte vprašanja, prosite za pojasnila ipd.). Četudi niste resnično zainteresirani, boste absorbirali informacije in videti izjemno profesionalno. Priskrbite si informacije, kako na splošno izboljšati svoje komunikacijske kompetence.

Izključite avtomatske negativne misli

Dr. Daniel Amen, avtor knjige “Change Your Brain Change Your Life”, trdi, da so avtomatske negativne misli ena izmed najsmrtonosnejših stvari za vaše možgane.

Negativno razmišljanje je skupno nam vsem. Najslabša stvar, ki jo lahko naredite je, da jim pustite, da vas preplavijo in uničijo vaš dan. Zato Dr. Amen priporoča, da si vsak dan vzamete nekaj minut, da se vprašate o teh mislih. Če vas torej nekaj vleče nazaj, se osredotočite na to, da se naučite, kako lahko spremenite vašo perspektivo in se kljub temu zavedate svoje odličnosti. Vredno je vsega truda.

Če boste ostali optimistični, boste ostali navdušeni. Kar pomeni, da bo vsak dan vredno živeti. Motiviran.si skrbi za vašo motivacijo in pozitivnost, zato ste vabljeni, da se nam pridružite na Facebooku in Instagramu ali pa nam zaupajte svoj email naslov. 😉

 

Vir: Business Insider

Error: Contact form not found.

6 nasvetov, kako preprečiti negativne učinke jemanja antibiotikov

Kako preprečiti negativne učinke, ki jih imajo antibiotiki na naše telo?

Antibiotiki so lahko trn v peti. Prehrana, okolje in življenjski slog očitno močno vplivajo na naše črevesje, njegovo stanje pa je vedno bolj tesno povezano z odpornostjo, počutjem, diabetesom in debelostjo (apetitom in željo po določeni hrani), delovanjem možganov, srčno-žilnimi boleznimi, artritisom in prebavnimi težavami, kot je sindrom vzdraženega/puščajočega črevesja in kronična driska (Vir).

Probiotiki! … slišim z vseh strani: jogurti, kvark, vsa možna dopolnila in obljube, kako koristni so. Morda že, do neke mere, kljub vsemu pa ostajam zadržan z mislijo, da lahko na tak način občutneje odpravimo negativne posledice neprimernih prehranskih navad in uporabe zdravil ter antibiotikov, kot bi bili tik-tak bomboni.

Preden pomislite, da bo to še ena izmed objav »proti« farmaciji, naj se izjasnim, da moje stališče ni takšno. Antibiotiki in zdravila – tudi zanje se lahko najdeta prostor in čas. Izjasniti se, kot »proti«, se mi zdi podobno nesmiselno, kot zavračati ortopedske usluge (mavec, na primer) ob zlomu noge, ali anestezijo pred obsežno operacijo. Težava nastopi, kot vedno, ob naši »ad libitum« uporabi po principu soočanja s simptomi, ne vzroki. Boli glava? Daj tableto. Ne moreš spati? Vzemi uspavalo. Te muči grlo? Evo, antibiotik za vsak slučaj. Tečen partner? Vzemi … hm, kaj se že predpiše v takšnem primeru? 🙂

Namen prispevka je razkriti, koliko antibiotiki dejansko »stanejo« naše črevesje, ali poznamo alternativne možnosti in kako si pomagati, ko se jim ne moremo, ali želimo, izogniti.

Mikrobiota
Legenda: nealkoholna bolezen jeter (NAFLD); od alkohola neodvisni hepatitis (NASH); inverzne akne (HS); kronično vnetje črevesja (IBD); sinfrom razdražljivega črevesja (IBS); ulcerozni kolitis (UC)

Razvoj črevesne mikroflore

Začne se že v maternici. Dojenčki, ki so rojeni po postopku carskega reza, imajo izrazito porušeno stanje črevesne flore še vsaj 6 mesecev po porodu in so izpostavljeni povezanim zdravstvenim posledicam tudi tekom odraščanja (Vir). Celo debelost že znamo predvideti na podlagi analize novorojenčkovih fekalnih bakterij (Vir).

Kasnejše dojenje naj bi pomagalo vzpostaviti ravnovesje vsaj do neke mere (Vir), podrobneje se testira tudi učinek vaginalnega brisa, ko se novorojenčka s carskim rezom namenoma izpostavi materinim bakterijam (Vir). Več o zapletih, povezanih s carskim rezom in kompleksnih vplivih tega posega na zdravje ter razvoj otroka, si lahko preberete v šestem delu sedemdelne serije člankov Chrisa Kresserja z naslovom Natural Childbirth (Vir).

Neuravnoteženo »prebivalstvo« našega črevesja (različne bakterije) je vzročno povezano s stanji, kot je Kronova bolezen in druge črevesne težave (Vir), prav tako s slabšim zdravjem imunskega sistema – prepustno črevesje, alergije, bolečine v sklepih in avtoimunske bolezni (Vir 1, Vir 2).

Povezava med črevesno mikrofloro in debelostjo

Posebej zanimiva je povezava med črevesno floro in debelostjo. Raziskovalci so odkrili, da posedujejo vitki in čili posamezniki drugačne vrste bakterijskih kolonij od ljudi s prekomerno telesno težo (Vir). O mehanizmu, kako je možno s spreminjanjem črevesne flore vplivati na telesno sestavo, neodvisno od kaloričnega vnosa, so raziskovalci prvič podrobneje spregovorili s študijo že leta 2010 (Vir). Odkrili so, da se miši, ki jim v črevesju primanjkuje receptor TLR-5*, nekontrolirano zredijo in zbolijo.

*Če si predstavljate črevesno floro kot nekakšno skupnost – prebivalce neke države, na primer – so TLR-5 receptorji v tej primerjavi policisti, katerih naloga je preprečiti »kriminal«, ki ga lahko povzročijo preveč aktivne »slabe« bakterije.

Ko so raziskovalci presadili črevesno floro »bolnih« miši, brez TLR-5, v zdrave miši, so odkrili nekaj zelo zanimivega: suhe miške so se nenadoma začele rediti enako kot pretežke kolegice in sčasoma razvile podobne presnovne bolezni, tudi diabetes.

Analiza do sedaj opravljenih študij na to temo (Vir) potrjuje, da mikrobiološke spremembe črevesne flore vplivajo na debelost:

  • Osebe, ki imajo več slabih črevesnih bakterij lahko iz užite hrane izčrpajo več uporabnih kalorij in te bolj učinkovito skladiščijo v zaloge, kot porabljajo za energijo.

  • Slabe črevesne bakterije povečajo izločanje inzulina (kar lahko privede do sladkorne bolezni 2) in povzročijo vnetje v hipotalamusu (znižajo občutljivost celic na hormon leptin) in tako povečajo tveganje za bolezni presnovnega sindroma.

Antibiotiki slabe_dobre bakterije
Slabe in dobre bakterije prebavil

Obstajajo alternative?

Mark Sisson pravi da ja (Vir). Pomagala naj bi presaditev fekalnih bakterij, poudarek na doseganju zadostnih količin vitamina D, živila z naravnim proti-bakterijskim delovanjem (česen, surov med, oregano, brusnice, plod forzicije, …), celo dober stari pristop: »počakaj in ne paničari« je podprt s študijo (Vir) v primeru infekcije ušes pri otrocih.

Kaj lahko storimo, da preprečimo, ali vsaj zajezimo negativne učinke jemanja antibiotikov?

1. Naučimo se prepoznati in kontrolirati stres

To lahko storimo s prilagoditvijo okolja (izboljšanje spanca), življenjskega sloga (prehrana in primerna vadba), določenimi prehranskimi dopolnili, … preberite več:
Kako (za)spati?
Kako pomiriti stresne hormone?
4 etape do Feelgood prehrane.
4 etape do Feelgood vadbe.

2. Podprimo delovanje jeter

Resda so jetra sposobna poskrbeti zase in poleg primerne prehrane ne potrebujejo posebnih pripomočkov za opravljanje svojega dela. Ko pa jih »napademo« z antibiotiki, bi se kljub temu spodobilo, da jim pomagamo. Korenina ingverja, kurkuma, pegasti badelj (silimarin) in juha iz kosti (glicin) so štirje, ki bi jih najbolj priporočil dodati v prehrano. Več:
Napotki za razstrupljanje.

3. Omejimo netopne vlaknine

Netopne vlaknine lahko preobremenijo že tako obremenjeno črevo. Zato raje poudarimo vnos fermentabilnih vlaknin (MAC’s): MACs najbolje hranijo naše črevesne bakterije, viri pa so predvsem gomolji (rdeča pesa, korenje, krompir, sladki krompir, jam, maniok, pastinjak, koren peteršilja, zelena, koleraba, …), tigrasti oreščki, plantane (zelene banane) in navadne banane, borovnice, buče, … in vse, kar v vodi nabrekne (lanena in chia semena, na primer). Več:
Vlaknine: Med zrnjem, gomolji in zelenjem.

4. Dopolnimo prehrano s kvalitetnimi probiotiki v obliki prehranskega dopolnila.

Antibiotiki so kot napalm, ki požge naš črevesni »gozd«. Ko prenehamo z uporabo antbiotikov, za njimi ostane mrtvilo, ki ga bo potrebno ponovno oživeti. Prst lahko pomagamo »pognojiti« z dodajanjem določenih vrst bakterij, najprej v kontrolirani obliki primernega prehranskega dopolnila (Prescript assist, Mega Sporebiotic, Klaire Labs – Abx Support, Bactoflor, … so vse dobre izbire). V času trajanja antibiotične kure je lahko posebej koristno dodajanje kvasovke po imenu boulardii, katere antibiotiki ne morejo ubiti. (Viri: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7).

5. Postopno vključimo naravno fermentirana živila

Takšna živila so npr. surovo kislo zelje, čaj iz gobe kombuča, doma pripravljen kefir ali jogurt iz surovega domačega mleka, … Več:
Trije čudeži naravne fermentacije.

6. »Okužimo« se, namenoma, z naravo

Na način, da izpostavimo svojo kožo zemlji, travi, … Izberemo sonaravno pridelano zelenjavo ter sadje, katere ne lupimo in šestkrat operemo, temveč pozdravimo kakšno prijazno bakterijo, ki tam prebiva. Ne pozabimo: bakterije so naš sestavni del in ključ do zmage v tej igri ni pobiti ter razkužiti vsepovprek, temveč podpreti delovanje tistih, ki so za naše zdravje koristne.

 

6 koristi učenja glasbe pri otrocih

Učenje glasbe pri otrocih dokazano izboljša učne sposobnosti v šoli, koordinacijske in motorične sposobnosti, oblikuje socialne veščine, izpili disciplino in potrpežljivost, dviguje samozavest in nenazadnje preko spoznavanja inštrumentov seznani otroke z domačo in tujimi kulturami. Glasba torej posredno pomeni učenje vrednot.

Kaj je glasba?

kaj je glasba

Glasba je umetnost združevanja glasov, ki jih predstavljajo glasbene note, v niz estetsko in ritmično prijetnega glasbenega dela. Ustvarjajo jo glasbeni inštrumenti ali človeški glasovi.

“Glasba je danes nekaj, kar nas spremlja na čisto vseh naših korakih, a kot še marsikje drugje je žal njena pomembnost pretežno spregledana, odrinjena in sprevržena,” pravi mag. akad. Zrinka Vlašić, ustanoviteljica, vodja in ena izmed mentoric glasbene poletne šole Cellissimo. Le-ta bo letos potekala drugo leto zapored. Da bo njena izvedba še na višji ravni, je k sodelovanju povabila mag. akad. Pijo Hočevar, s katero bosta organizirali individualne, kot tudi komorne ure violončela ter flavte. Gre za punci, ki sta zaključili študij na Akademiji, prejeli številne nagrade na domačih in mednarodnih tekmovanjih, nastopali na pomembnih koncertih, sodelovali z domačimi in tujimi profesorji ter se še vedno udeležujeta številnih seminarjev doma in tujini.

Seminar je namenjen vsem učencem, ki se navdušujejo nad glasbo in igranjem violončela ali flavte, tako tistim, ki so se z enim ali drugim inštrumentom že spoznali, kot tudi tistim, ki se želijo naučiti igrati. Poletna šola Cellissimo se bo odvijala od 25. junija do 1. julija 2018 v Dijaškem domu Poljane, v Ljubljani. Poskrbljeno bo tako za prenočišče, hrano, internet, varnost in pa, kar je najbolj pomembno – glede na izkušnje lanskega leta – za pridobljeno znanje in zadovoljstvo udeležencev.

Učenje glasbe pri otrocih

Učenje igranja inštrumenta lahko pomaga uglasiti otroško uho in jim pridobiti sposobnosti, ki so potrebne za izobraževanje in socialne interakcije.

Že večkrat sem opazila, da ogromno otrok, ki jim je blizu glasba, nima težav z učenjem in koncentracijo in ima bistveno bolj razvite delovne navade. Torej bi k vprašanju zakaj je glasba pomembna za vsakogar od nas odgovorila, da ima že sama po sebi velikanski vpliv na našo osebnost. ~ Zrinka Vlašić

Če ste eden izmed staršev, ki okleva glede vključitve otroka v glasbeno šolo zaradi strahu pred preobremenjenostjo otroka, spoznajte koristi za vašega malčka, ki jih prinese igranje inštrumenta. Morda vaš otrok ne bo naslednji Beethoven, mu bo pa to vsekakor koristilo za lažje učenje matematike, lepše obnašanje in timsko delo. Spoznajte, kakšne koristi torej prinaša učenje glasbe pri otrocih.

#1: Učenje glasbe pri otrocih izboljša učne sposobnosti

učne sposobnosti

Glasba in matematika sta močno prepleteni. Z razumevanjem tempa, ritma in glasbenih lestvic se otroci učijo kako deliti, ustvarjati ulomke in prepoznavati vzorce. “Izgleda, kot da glasba opremlja otroške možgane in jim pomaga bolje razumeti druga področja matematike,” pravi Lynn Kleiner, ustanoviteljica glasbenega programa Music Rhapsody v Kaliforniji.

Učenje glasbenega inštrumenta prav tako spozna malega otroka z osnovami fizike. Na primer, brenkanje strun na kitari ali potegovanje z lokom po strunah violine pouči otroke o harmoničnih in simpatetičnih vibracijah. Celo inštrumenti brez strun, ko so bobni ali vibrafon, dajejo večjim otrokom priložnost za raziskovanje teh znanstvenih principov.

#2: Učenje glasbe pri otrocih razvija fizične sposobnosti

fizične sposobnosti otrok

Določeni inštrumenti, kot so tolkala, pomagajo otrokom razviti koordinacijo in motorične sposobnosti, saj zahtevajo sočasno gibanje rok in nog. “Te vrste inštumentov so še posebej odlične za otroke z veliko energije”, pravi Kristen Regester, vodja zgodnjega otroškega programa v glasbeni šoli Sherwood Community na Univerzi Columbia v Chicagu. Inštrumenti s strunami ali tipkovnico, kot sta violina ali klavir, zahtevata različno sočasno gibanje leve in desne roke.

Inštrumenti ne le pomagajo pri razvoju ambideksterije (obojeročnost), temveč lahko prav tako vzpodbudijo otroke, da jim postane udobno v neudobnih položajih. Vzpodbujanje koordinacije in izpopolnjevanje ritma lahko pripravi otroke na druge hobije, kot sta ples in šport.

#3: Učenje glasbe pri otrocih oblikuje socialne veščine

socialne veščine

Skupinske učne ure inštrumenta (komorna glasba) zahtevajo interakcijo in komunikacijo med vrstniki, kar vzpodbuja timsko delo. Otroci morajo namreč sodelovati, da ustvarijo crescendo (postopno naraščanje jakosti) ali accelerando (postopno pospeševanje tempa). Če otrok igra svoj inštrument preglasno ali prehitro, se mora naučiti prilagoditi.

Z odrinjanjem dobre in kvalitetne glasbe na stranski tir ne le, da sebe in svoje otroke prikrajšamo za nekaj čudovitega; sebi in otrokom jemljemo priložnost za celosten razvoj, ki ga glasba nudi v vsem svojem razkošju in bogatstvu. ~ Zrinka Vlašić

Za otroke je pomembno, da se zavedajo in razumejo njihovo individualno vlogo v večji skupini. V skupinah z majhnimi otroci učitelji razdelijo otroke v ekipe, kjer je vsaka zadolžena za določeno nalogo. Ne glede na to, ali je ekipa zadolžena za izbiro inštumenta ali ustvarjanje glasbe, učenci simultano delujejo za skupni cilj. Skupaj sodelujejo in rešujejo zastavljen problem. To oblikuje njihove socialne veščine in jim nudi bogate izkušnje za kasnejše življenje in delovanje v družbi.

#4: Učenje glasbe pri otrocih pili disciplino in potrpežljivost

Učenje igranja inštrumenta uči otroke o preloženem zadovoljstvu. Violina, na primer, ima strmo učno krivuljo. Preden je otrok sposoben ustvariti en pravilen ton, se mora naučiti, kako držati violino in lok ter kam postaviti noge. Igranje inštrumenta otroke nauči vztrajanja v težkih urah, mesecih in včasih celo letih vaj, preden dosežejo zastavljen specifičen cilj, kot je na primer igranje v glasbeni skupini ali pa na pamet odigrano solo glasbeno delo.

Privatne inštrukcije in treniranje doma zahtevajo zelo osredotočen način pozornosti, celo samo za 10 minut dolgo vajo. Skupinske vaje, kjer se otroci naučijo igrati isti inštrument v ansamblu/skupini, prav tako poveča potrpežljivost, saj morajo otroci počakati, da so na vrsti. Pri tem, ko morajo mirno in tiho čakati in poslušati igrati svoje vrstnike, se otroci naučijo pozornosti in izkazovanja spoštovanja svojim vrstnikom.

#5: Učenje glasbe pri otrocih dviguje samozavest

samozavesrt pri otrocih

Učne ure nudijo forum, kjer se lahko otroci naučijo tako sprejemati, kot tudi dajati konstruktivne kritike. Pretvarjanje negativnega odziva v pozitivno spremembo pomaga otrokom graditi njihovo samozavest. Še posebej skupinske učne ure pomagajo otrokom razumeti, da nihče, vključno z njimi samimi ali njihovimi vrstniki, ni popoln ter da ima vsak prostor za izboljšanje.

Predstavitev samega sebe javnosti oz. publiki je pomembna veščina, ne glede na to, ali postane otrok profesionalni glasbenik ali ne. To znanje se namreč z lahkoto prenese na javno nastopanje v šoli, v službi idr.

#6: Učenje glasbe seznani otroke z domačo in tujimi kulturami

kulture

Z učenjem o in igranjem različnih inštrumentov lahko otroci spoznavajo pomembno vlogo glasbe v domači in tujih kulturah. Na primer, z bongi in timbalami, se lahko otrokom predstavi afriški in kubanski stil glasbe.

Raznoliki inštrumenti, kot sta violina in klavir omogočajo izvedbo širokega repertoarja glasbenih stilov, vključno s klasično glasbo ali jazzom. Pomembno je, da se otroci spoznajo z drugimi kulturami v mladih letih, saj to spodbuja odprtost glede svetov in tradicij.

 

Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂

 

Se želiš pridružiti največji družini motivirancev v Sloveniji?

5 začetniških poškodb tekačev (in kako se jim izogniti)

Od plantarnega fascitiisa pa do tekaškega kolena in sindroma iliotibialnega trakta. Ne glede na to ali tečete v naravi ali na tekaški stezi, ne dovolite, da bi vas te pogoste nevšečnosti, ki pestijo novopečene tekače, zavirale pri športnem udejstvovanju. Gre za običajne začetniške poškodbe tekačev, ki se jim je mogoče izogniti.

Začetniške poškodbe tekačev

Če ste novi v družini tekačev, ste na žalost tudi novi pri celi seriji bolečin in neprijetnosti, ki nastopijo večinoma zaradi prehitrega osvajanja preveč kilometrov. Vendar pa ni potrebno, da vam tekaška rutina povzroča težave. Konec koncev obstaja nekaj osnov, kako se izogniti poškodbam ali kako omiliti tiste, ki so se že pričele pojavljati.

Navajamo pet najbolj pogostih začetniških poškodb tekačev in kako se jim izogniti oz. jih olajšati, ko se že pojavijo.

Tekaško koleno

Patelofemoralni bolečinski sindrom, bolje poznan kot “tekaško koleno,” spada med najpogostejše začetniške poškodbe tekačev. Pomeni oteklino, ki se širi okoli pogačice. Draženje tetive, hrustanca, maščobne blazinice pod pogačico ali drugih tkiv so lahko posledica številnih preobremenitev, kot so izrabljenost, mišično neravnovesje, težave s stopali, neporavnana pogačica ali kaj drugega.

Začetniške poškodbe tekačev_tekaško koleno

Kako se ji izogniti: Utrdite svoje stegenske in zadnjične mišice. To bo pomagalo prenesti tovor iz kolen na noge. Uporabite masažni valj, da ohranite vaš iliotibialni trakt sproščen in mobilen. Z dinamičnim raztezanjem ohranite kolensko tetivo, stegenske mišice in gležnje gibčne.

Kako jo razbremeniti: Masažni valj je odličen način za zmanjšanje simptomov. Dodatno si lahko na koleno polagate ledene obkladke in uporabite elastičen terapevtski trak, kot je kineziološki trak, da stabilizirate pogačico.

Sindrom iliotibialnega trakta

Iliotibialni trakt (IT trakt) je kita, ki se razteza od medenice do piščali po zunanji strani stegna. Njena vloga je, da pomaga stabilizirati koleno, medtem ko tečete. Če postane preveč zategnjena, lahko pričnete čutiti nadležno bolečino kolena.

Začetniške poškodbe tekačev_sindrom IT

Kako se ji izogniti: Kot pri poškodbi tekaškega kolena, je tudi tu ključ do preprečitve raztezanje zadnjičnih mišic, skupaj z uporabo masažnega valja za masažo IT trakta.

Kako jo razbremeniti: Če niste izvajali masaže na valju, preden se je poškodba pojavila, je sedaj pravi čas za to. Takšna oblika masaže vam namreč lahko pomaga razbremeniti bolečino. Pomagalo bo tudi, da si raztezate zadnjične in stegenske mišice ter kolensko tetivo.

Plantarni fasciitis

Plantarna fascia je vlaknat trak tkiva v podplatu, ki se razteza od pete pa do prstov na nogah. Drobne raztrganine lahko povzročijo vnetje in posledično intenzivno bolečino v peti. Pogosteje se jo čuti zjutraj ali po dolgem obdobju sedenja ali stanja.

Začetniške poškodbe tekačev_plantarni fasciitis

Kako se ji izogniti: Ohranite spodnji del nog in stopal gibčne z razgibavanjem gležnjev in plantarne fascije. Ne pozabite na trening za moč.

Kako jo razbremeniti: Če se je pri vas že razvilo vnetje podplata, lahko pomaga nočna opornica. Pomaga tudi, da pod nogo valjate zamrznjeno plastenko vode ali žogico za tenis.

Piriformis sindrom

Piriformna mišica v zadnjici stabilizira kolčni sklep, vzdržuje ravnotežje in omogoča prestavljanje z noge na nogo. Kadar mišica stisne ishiadični živec s preveliko silo, lahko občutite bolečino v zadnjici ali ščemenje, ki potuje vse do vaših palcev na nogah (stanje, poznano kot išias).

Kako se ji izogniti: Kot že rečeno – okrepite mišice zadnjice. Tako boste preprečili, da bi postala piriformna mišica otrdela in vzdražena. Ključ do preprečitve piriformis sindroma je tudi okrepitev mišic osrednjega dela telesa – vključno s trebušnimi mišicami, mišicami hrbta in medeničnimi mišicami.

Kako jo razbremeniti: Vzemite žogico za lacrosse ali teniško žogico in si z njo zmasirajte mišice zadnjice. Poskrbite, da se žogica zarije globoko v mišico. Simptome lahko zmanjša masaža pred in po teku. Prav tako si lahko mišice zadnjice masirate tekom dneva, saj je žogica praktična za transport.

Posterior tibialis tendonitis

Kita zadnje golenične mišice (posterior tibialis tendon) ima eno pomembno nalogo: podpora stopalnega loka. Kita povezuje mišico meč z notranjim delom gležnja. Kadar se vzdraži, vname ali natrga, nastopi bolečina gležnja ali podplata. Prav tako pride do upada stopalnega loka, rezultat česar je ravno stopalo.

Začetniške poškodbe tekačev_Posterior tibialis tendonitis

Kako se ji izogniti: Preden si kupite tiste prisrčne športne čevlje, obiščite lokalno trgovino s tekaško opremo, da vam pregledajo in ocenijo vaša stopala. Stopalni lok namreč določa, koliko se vaša stopala zvračajo navznoter ali navzven kadar tečete in posledično, kakšen tekaški čevelj je najbolj primeren za vašo nogo. Gre za obliko čevlja, ki vaši nogi omogoča naravno zvračanje ali pa za stabilizacijski čevelj, ki nadzira gibanje vaše noge in preprečuje gibanje v eno ali drugo smer.

Če tečete v pravilnih čevljih, lahko to omeji veliko potencialnih poškodb, vključno s tendonitisom. Poleg primerne obuje pa tendonitis preprečuje tudi ojačanje mišic spodnjega dela nog in gležnja.

Kako jo razbremeniti: Za blaženje simptomov pomagata masaža in polaganje ledu na razbolelo območje. Za nekaj časa si vzemite počitek ali preklopite na vadbo z nižjo intenziteto ter tako razbremenite vaša stopala. Razmislite o obisku ortopeda. V primeru, da pravkar pričenjate vadbeno rutino pa poskrbite, da ne delate preko svojih zmožnosti.

Začetniške poškodbe tekačev so neprijetna nevšečnost, ki delajo preglavice novopečenim tekačem. S primerno obujo, preventivnim raztezanjem in ojačanjem ostalih mišic telesa, jih lahko enostavno preprečite ali omejite bolečine, če so se že pojavile. Z malo truda in discipline lahko opisane začetniške poškodbe tekačev odpravite in pričnete uživati v športu.

 

Vir: Shape Magazine

Error: Contact form not found.