Kaj ne bi bilo odlično, če bi v šoli obstajal predmet “učenje osebne rasti”? Nemara pa je celo bil in so učitelji predavali o teh stvareh, pa si jih nismo zapomnili. Morda smo bili premalo pozorni. Kakorkoli že, tukaj je 16 zelo uporabnih stvari, ki jih učenje za šolskimi klopmi ne more nadomestiti.
Učenje po pravilu 80/20
Če se boste ravnali po tem pravilu, boste bolje uporabljali čas, ki ga imate na razpolago. Imenuje se Paretovo načelo in trdi, da kar 80 odstotkov koristi prinese zgolj 20 odstotkov vaših aktivnosti.
Večina tega, kar počnete, torej ni tako uporabno kot menite, da je, ali pa se je morda s tem celo nesmiselno ukvarjati. Večino planiranih opravkov lahko torej zanemarite ali pa jim posvetite bistveno manj časa kot sicer.
Če boste ravnali tako, boste imeli več časa in energije, ki ju boste lahko zapravili za učenje o stvareh, ki so zares koristne ter za stvari, ki vam resnično prinašajo vrednost, veselje, zadovoljstvo in tako naprej.
Najprej se posvetite najtežjim opravilom.
Navadno so ta tista, ki jih sicer opravljate z muko, a vam prinesejo največ vrednosti.
Učenje po Parkinsovem zakonu
Ta zakon pravi, da se bosta zahtevnost nekega opravila in čas, ki ga boste zanjo namenili, s časom odlašanja povečevala. Na primer, če si boste rekli, da boste rešitev našli v roku enega tedna, se bo problem sčasoma zdel večji in zahtevnejši, vedno več časa pa boste namenili njegovemu reševanju. Ko gre za učenje, je zadeva zelo podobna. Naučite se, kako lahko prenehamo odlašati na jutri.
Zatorej namenite vaš čas iskanju rešitev. Nato si vzemite eno uro (namesto celega dne) ali dan (namesto celega tedna), da rešite problem. To bo prisililo vaš um, da se osredotoči na iskanje rešitev ter na ukrepanje.
Rezultati morda ne bodo tako popolni, kot če bi opravilu namenili ves teden, a kot smo omenili pri prejšnji točki, tako ali tako 80 odstotkov koristi zagotavlja 20 odstotkov opravljenih aktivnosti. Morda pa celo pridete do boljših rezultatov, ker niste preveč zapletali ali se obremenjevali s podrobnostmi.
To vam bo pomagalo, da stvari opravite hitreje. Izboljšali boste tudi vašo sposobnost osredotočanja, več prostega časa pa boste lahko namenili temu, da se popolnoma osredotočite na to, kar je pred vami, namesto da se posvečate nepotrebnim malenkostim, ki vas samo obremenjujejo ter spravljajo pod stres.
Združevanje
Dolgočasna in rutinska opravila lahko povzročajo veliko odlašanja in anksioznosti. Dober način, kako veliko stvari opraviti hitro je, da jih združujete. To pomeni, da jih vse opravite v nizu.
Primer, kako opraviti skupek stvari v eni uri, lahko izgleda takole: počistiti mizo, odgovoriti na e-maile, pomiti posodo, opraviti tri telefonske klice, napisati sezam za trgovino.
Najprej morate dati vrednost, da jo lahko dobite. Ne obratno.
Morda se sliši kontraproduktivno. Pogosto namreč velja prepričanje, da vam nekdo mora nekaj dati ali za vas nekaj narediti, preden mu lahko to povrnete. Problem je, ker večina ljudi razmišlja na tak način.
Če želite povečati vrednost dobljenega (denarja, ljubezni, prijaznosti, priložnosti ipd.), morate povečati vrednost, ki jo dajete. Sčasoma se vse povrne. Lepo bi bilo dobiti nekaj kar tako, ne da bi bilo potrebno povračilo, a to se zares redko zgodi.
Bodite proaktivni, ne reaktivni
Ta se navezuje na zadnjo točko. Če ste vsi reaktivni, se bo naredilo zelo malo. Lahko sedite in čakate ter upate, da bo nekdo drug tisti, ki bo prvi nekaj naredil. Običajno preteče precej časa, preden se to zgodi.
Bolj uporaben in učinkovit način je, da ste proaktivni. To pomeni, da ste ravno vi prvi, ki ukrepate in začnete pomikati kolesje. To vam bo prihranilo veliko čakanja, obenem pa je bolj zadovoljujoče, saj vam daje občutek, da imate kontrolo nad vašim življenjem. Namesto, da bi se počutili kot da z vami upravljajo naključne zunanje sile.
Napake in neuspehi so dobri
Ko smo mladi, naše učenje poteka tako, da stvari poskušamo, dokler se jih ne naučimo. Ko odraščamo, se naučimo, na primer v šoli, da so napake slabe in da naj jih ne počnemo. Tako poskušamo manj in manj stvari. To lahko povzroči, da nehamo biti proaktivni in prevzamemo navado reaktivnosti, ali pa čakamo na nekoga drugega, da bo prevzel pobudo. Sprašujemo se, kaj se bo zgodilo, če poskusimo nekaj novega in nam spodleti? Se nam bodo ljudje smejali?
Morda se bodo. A ko to izkusimo, se kmalu zavemo, da to ne predstavlja konca sveta. Pravzaprav je večino časa ljudem vseeno za nas. Imajo svoje izzive v življenju, s katerimi se obremenjujejo. Uspeh v življenju pride, ko ne odnehamo navkljub napakam in spodletelim poskusom. Pride s tem, da smo vztrajni in potrpežljivi.
Ko se učimo voziti kolo, nenehno padamo. Učenje je boleče. Odrgnemo si koleno in jokamo. A kljub vsemu vstanemo, obrišemo prah s sebe in se usedemo nazaj na sedež. Nazadnje se le naučimo, kako ga voziti.
Poskusite se povezati z otrokom v vas in počnite stvari na ta način, namesto da odnehate že po prvem spodletelem poskusu, kot to navadno počnejo odrasli ljudje. Z napakami boste pridobili nove izkušnje, odkrili nove zanimive stvari, se naučili dragocenih lekcij in dosegli več uspeha.
Ne ženite si k srcu
Zakaj ljudje odnehajo že po nekaj spodletelih poskusih ali napakah? Eden izmed razlogov je, da si stvari preveč ženejo k srcu. Gre za precej nepotrebno navado. Ne naredi drugega kot ustvarja stres in povzroča bolečine ter trati vaš dragoceni čas. Te navade se morate poskusiti znebiti v največji možni meri.
Predstavljajte si, da ste že navezali odnos
Spoznavanje novih ljudi je lahko zabavno, lahko pa je tudi zelo stresno. Vsi si želimo napraviti dober prvi vtis in se izogniti neprijetnim pogovorom. Najboljši način, da to storimo je, da si predstavljamo, da osebo, s katero navezujemo stik, že poznamo.
Predstavljajte si, kot da se dobite z enim izmed vaših dobrih prijateljev. Na tak način boste ustvarili pozitivno stanje zavesti, namesto da bi bili nervozni. Tak pristop je izjemno učinkovit. Lahko pa se naučite tudi, kako se izogniti napakam v pogovoru.
Učenje aktivacije RAS (ang. reticular activation system) v vašo korist
Gre za tisti del možganov, ki določajo, kaj bomo opazili in česa ne. V šoli nas učijo o biologiji in organih ter delovanju našega notranjega telesa, a na žalost nihče ne uči o tej pomembni funkciji možganov. Gre za eno izmed najmogočnejših stvari, ki se jih lahko naučimo. Ta fokusni sistem nam omogoča, da v našem okolju vidimo stvari, na katere se osredotočamo. Pomaga nam najti tisto, kar iščemo.
To posledično pomeni, da se moramo resnično osredotočiti na tisto, kar si želimo, ne na tisto, česar si ne. Fokus moramo ohranjati.
Postavljanje ciljev in njihova revizija je eden izmed načinov, da se osredotočite na tisto, kar je pomembno in kar vam bo pomagalo ukrepati ter vas pripeljalo bližje tistemu, kar želite. Dodatna možnost je, da uporabljate zunanje opomnike, kot so lističi, na katere si lahko zapišete pomembne iztočnice in navodila. Nalepite jih na hladilnik, ogledalo v kopalnici itd. Tudi motivacijski citati ne bodo škodili.
Vaš odnos spreminja realnost
Najbrž ste že slišali, da morate imeti pozitiven odnos do sveta ali pa ste morda celo bili deležni lekcije, da morate vaš odnos spremeniti. Gre za odličen nasvet, a če nimate pravih razlogov, zakaj bi se ga držali, boste zlahka nadaljevali z vašimi starimi navadami.
A dolgo je že znano, da če boste spremenili vaš odnos in pogled na svet, se bo s tem spremenila tudi vaša realnost. Če boste na svet gledali pozitivno, namesto negativno, boste videli stvari in stališča ter priložnosti, ki so vam bila dotlej skrita. Verjetno se boste kaj hitro vprašali: “Zakaj se nisem tega že prej domislil?”.
Ko spremenite vaš odnos, se spremeni tudi vaš fokus. Vse stvari v našem svetu zdaj zasijejo v drugačni luči. Ta nasvet je morda zelo podoben prejšnjemu, a dajmo o njem še malenkost razmisliti.
Pesimizem se lahko zdi kot realizem. A večinoma zato, ker je naš RAS nastavljen tako, da vidimo stvari z negativne plati. In potem imamo mnogokrat prav. Morda je to celo to, kar hočemo. Po drugi strani obstaja mnogo bolj zabavnih in koristnih stvari, kot naša želja po tem, da bi imeli zmeraj prav. Če boste resnično spremenili vaš odnos, namesto da ga zgolj analizirate v mislih, boste presenečeni nad rezultati.
Učenje hvaležnosti je preprost način, kako se osrečiti
Verjetno so vam že povedali, da morate biti hvaležni. Verjetno brez razloga ali pa zato, ker je bilo to moralno prav. A če bi vam nekdo povedal, da je to izjemno hiter način, da slabo voljo spremenite v dobro, bi hvaležnost verjetno bolj prakticirali.
Obenem vam bo to pomagalo, da se osredotočite na prave stvari. Osrečili boste tudi druge ljudi, zaradi česar boste še srečnejši, saj so čustva nalezljiva.
Ne primerjajte se z drugimi
Ego želi primerjati. Najti želi razloge, da bi se dobro počutil (“Dobil sem novo kolo!”). A na tak način postane izjemno težko, da se z drugimi, ki imajo več od vas, ne bi primerjali (“O, ne. Miha si je kupil še lepše kolo!”). In tako se spet ne počutite najbolje v svoji koži. Če se primerjate z drugimi, dopustite svetu, da nadzira vaše počutje. Vedno se boste znašli na vrtiljaku čustev in boste le še eden izmed nesrečnih ljudi.
Bolj učinkovit način je, da se primerjate sami s sabo. Da pogledate, kako daleč ste že prišli, kaj ste dosegli in koliko ste napredovali. Ne sliši se tako zabavno, a na dolgi rok vam bo to prineslo veliko več notranjega miru, osebne moči in pozitivnih občutkov.
80-90 odstotkov vsega, česar se bojite, se ne bo nikoli zgodilo
Gre za pošasti znotraj naših misli. Če se strahovi že uresničijo, navadno ne bodo tako boleči ali strašni, kot pričakujete, da bodo. Če vas skrbi, trpite dvojno in zapravljate čas.
Lažje povedati kot verjeti. A če se opomnite, kako malo stvari, ki ste se jih bali skozi življenje, se je dejansko uresničilo, lahko vse več in več skrbi sprostite iz vaših misli.
Ne jemljite vsega preveč resno
Kar se danes zdi velik problem, čez tri leta sploh ne bo več pomembno. Če sebe, svoje misli ali čustva jemljete preveč resno, vas bo to vodilo do nepotrebnega trpljenja.
Zatorej se sprostite in se razvedrite. To dela čudeže za vaše razpoloženje in posledično za vaše življenje.
Vse si zapišite
Spomin marsikoga je kot luknjičasto vedro. Mnogo odličnih idej lahko za vedno izgubite, če si jih ne boste zapisali. To je tudi dober način, da se osredotočite na tisto, kar resnično želite.
Priložnosti se najdejo povsod
Tako rekoč vsaka izkušnja vas lahko nekaj nauči in pomaga vaši osebni rasti. Negativne izkušnje, napake in spodleteli poskusi so lahko včasih celo boljši od uspeha, saj vas naučijo nekaj popolnoma novega.
Kadarkoli imate slabo izkušnjo, se vprašajte: “Kje lahko najdem priložnost v tem? Kaj je dobro pri tej situaciji?” Ena negativna izkušnja vas lahko sčasoma pripelje do mnogih pozitivnih.
Kaj pa je tisto, kar si vi želite, da bi vas naučili v šoli, pa vas niso?
Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂
