Kako preprečiti negativne učinke, ki jih imajo antibiotiki na naše telo?

Antibiotiki so lahko trn v peti. Prehrana, okolje in življenjski slog očitno močno vplivajo na naše črevesje, njegovo stanje pa je vedno bolj tesno povezano z odpornostjo, počutjem, diabetesom in debelostjo (apetitom in željo po določeni hrani), delovanjem možganov, srčno-žilnimi boleznimi, artritisom in prebavnimi težavami, kot je sindrom vzdraženega/puščajočega črevesja in kronična driska (Vir).

Probiotiki! … slišim z vseh strani: jogurti, kvark, vsa možna dopolnila in obljube, kako koristni so. Morda že, do neke mere, kljub vsemu pa ostajam zadržan z mislijo, da lahko na tak način občutneje odpravimo negativne posledice neprimernih prehranskih navad in uporabe zdravil ter antibiotikov, kot bi bili tik-tak bomboni.

Preden pomislite, da bo to še ena izmed objav »proti« farmaciji, naj se izjasnim, da moje stališče ni takšno. Antibiotiki in zdravila – tudi zanje se lahko najdeta prostor in čas. Izjasniti se, kot »proti«, se mi zdi podobno nesmiselno, kot zavračati ortopedske usluge (mavec, na primer) ob zlomu noge, ali anestezijo pred obsežno operacijo. Težava nastopi, kot vedno, ob naši »ad libitum« uporabi po principu soočanja s simptomi, ne vzroki. Boli glava? Daj tableto. Ne moreš spati? Vzemi uspavalo. Te muči grlo? Evo, antibiotik za vsak slučaj. Tečen partner? Vzemi … hm, kaj se že predpiše v takšnem primeru? 🙂

Namen prispevka je razkriti, koliko antibiotiki dejansko »stanejo« naše črevesje, ali poznamo alternativne možnosti in kako si pomagati, ko se jim ne moremo, ali želimo, izogniti.

Razvoj črevesne mikroflore

Začne se že v maternici. Dojenčki, ki so rojeni po postopku carskega reza, imajo izrazito porušeno stanje črevesne flore še vsaj 6 mesecev po porodu in so izpostavljeni povezanim zdravstvenim posledicam tudi tekom odraščanja (Vir). Celo debelost že znamo predvideti na podlagi analize novorojenčkovih fekalnih bakterij (Vir).

Kasnejše dojenje naj bi pomagalo vzpostaviti ravnovesje vsaj do neke mere (Vir), podrobneje se testira tudi učinek vaginalnega brisa, ko se novorojenčka s carskim rezom namenoma izpostavi materinim bakterijam (Vir). Več o zapletih, povezanih s carskim rezom in kompleksnih vplivih tega posega na zdravje ter razvoj otroka, si lahko preberete v šestem delu sedemdelne serije člankov Chrisa Kresserja z naslovom Natural Childbirth (Vir).

Neuravnoteženo »prebivalstvo« našega črevesja (različne bakterije) je vzročno povezano s stanji, kot je Kronova bolezen in druge črevesne težave (Vir), prav tako s slabšim zdravjem imunskega sistema – prepustno črevesje, alergije, bolečine v sklepih in avtoimunske bolezni (Vir 1, Vir 2).

Povezava med črevesno mikrofloro in debelostjo

Posebej zanimiva je povezava med črevesno floro in debelostjo. Raziskovalci so odkrili, da posedujejo vitki in čili posamezniki drugačne vrste bakterijskih kolonij od ljudi s prekomerno telesno težo (Vir). O mehanizmu, kako je možno s spreminjanjem črevesne flore vplivati na telesno sestavo, neodvisno od kaloričnega vnosa, so raziskovalci prvič podrobneje spregovorili s študijo že leta 2010 (Vir). Odkrili so, da se miši, ki jim v črevesju primanjkuje receptor TLR-5*, nekontrolirano zredijo in zbolijo.

*Če si predstavljate črevesno floro kot nekakšno skupnost – prebivalce neke države, na primer – so TLR-5 receptorji v tej primerjavi policisti, katerih naloga je preprečiti »kriminal«, ki ga lahko povzročijo preveč aktivne »slabe« bakterije.

Ko so raziskovalci presadili črevesno floro »bolnih« miši, brez TLR-5, v zdrave miši, so odkrili nekaj zelo zanimivega: suhe miške so se nenadoma začele rediti enako kot pretežke kolegice in sčasoma razvile podobne presnovne bolezni, tudi diabetes.

Analiza do sedaj opravljenih študij na to temo (Vir) potrjuje, da mikrobiološke spremembe črevesne flore vplivajo na debelost:

• Osebe, ki imajo več slabih črevesnih bakterij lahko iz užite hrane izčrpajo več uporabnih kalorij in te bolj učinkovito skladiščijo v zaloge, kot porabljajo za energijo.

• Slabe črevesne bakterije povečajo izločanje inzulina (kar lahko privede do sladkorne bolezni 2) in povzročijo vnetje v hipotalamusu (znižajo občutljivost celic na hormon leptin) in tako povečajo tveganje za bolezni presnovnega sindroma.

Obstajajo alternative?

Mark Sisson pravi da ja (Vir). Pomagala naj bi presaditev fekalnih bakterij, poudarek na doseganju zadostnih količin vitamina D, živila z naravnim proti-bakterijskim delovanjem (česen, surov med, oregano, brusnice, plod forzicije, …), celo dober stari pristop: »počakaj in ne paničari« je podprt s študijo (Vir) v primeru infekcije ušes pri otrocih.

Kaj lahko storimo, da preprečimo, ali vsaj zajezimo negativne učinke jemanja antibiotikov?

1. Naučimo se prepoznati in kontrolirati stres

To lahko storimo s prilagoditvijo okolja (izboljšanje spanca), življenjskega sloga (prehrana in primerna vadba), določenimi prehranskimi dopolnili, … preberite več:
– Kako (za)spati?
– Kako pomiriti stresne hormone?
– 4 etape do Feelgood prehrane.
– 4 etape do Feelgood vadbe.

2. Podprimo delovanje jeter

Resda so jetra sposobna poskrbeti zase in poleg primerne prehrane ne potrebujejo posebnih pripomočkov za opravljanje svojega dela. Ko pa jih »napademo« z antibiotiki, bi se kljub temu spodobilo, da jim pomagamo. Korenina ingverja, kurkuma, pegasti badelj (silimarin) in juha iz kosti (glicin) so štirje, ki bi jih najbolj priporočil dodati v prehrano. Več:
– Napotki za razstrupljanje.

3. Omejimo netopne vlaknine

Netopne vlaknine lahko preobremenijo že tako obremenjeno črevo. Zato raje poudarimo vnos fermentabilnih vlaknin (MAC’s): MACs najbolje hranijo naše črevesne bakterije, viri pa so predvsem gomolji (rdeča pesa, korenje, krompir, sladki krompir, jam, maniok, pastinjak, koren peteršilja, zelena, koleraba, …), tigrasti oreščki, plantane (zelene banane) in navadne banane, borovnice, buče, … in vse, kar v vodi nabrekne (lanena in chia semena, na primer). Več:
– Vlaknine: Med zrnjem, gomolji in zelenjem.

4. Dopolnimo prehrano s kvalitetnimi probiotiki v obliki prehranskega dopolnila.

Antibiotiki so kot napalm, ki požge naš črevesni »gozd«. Ko prenehamo z uporabo antbiotikov, za njimi ostane mrtvilo, ki ga bo potrebno ponovno oživeti. Prst lahko pomagamo »pognojiti« z dodajanjem določenih vrst bakterij, najprej v kontrolirani obliki primernega prehranskega dopolnila (Prescript assist, Mega Sporebiotic, Klaire Labs – Abx Support, Bactoflor, … so vse dobre izbire). V času trajanja antibiotične kure je lahko posebej koristno dodajanje kvasovke po imenu boulardii, katere antibiotiki ne morejo ubiti. (Viri: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7).

5. Postopno vključimo naravno fermentirana živila

Takšna živila so npr. surovo kislo zelje, čaj iz gobe kombuča, doma pripravljen kefir ali jogurt iz surovega domačega mleka, … Več:
– Trije čudeži naravne fermentacije.

6. »Okužimo« se, namenoma, z naravo

Na način, da izpostavimo svojo kožo zemlji, travi, … Izberemo sonaravno pridelano zelenjavo ter sadje, katere ne lupimo in šestkrat operemo, temveč pozdravimo kakšno prijazno bakterijo, ki tam prebiva. Ne pozabimo: bakterije so naš sestavni del in ključ do zmage v tej igri ni pobiti ter razkužiti vsepovprek, temveč podpreti delovanje tistih, ki so za naše zdravje koristne.