Depresija: Temeljit vodič do samoozdravitve

Nejc Krumpačnik
-
0
Depresija: Temeljit vodič do samoozdravitve

Depresija človeka izčrpa. Vzame mu energijo, upanje in zagon ter mu otežuje početi stvari, ki bi jih moral početi, da bi se počutil bolje. Premagati depresijo ni enostavno ali hitro, a je daleč od nemogočega. Ni se možno enostavno prepričati in tleskniti s prsti, da bi se je rešili, a vendarle lahko imate nad njo več kontrole kot menite – četudi je neprizanesljiva in trmasto prisotna. Ključ se skriva v tem, da začnete z majhnimi koraki in nadaljujete od tam. Trajalo bo nekaj časa, da bi se počutili bolje, a če vsak dan naredite nekaj pozitivnih sprememb, boste prispeli do cilja.

Kaj je najboljši način za premagovanje depresije?

Ozdravljenje od depresije zahteva ukrepanje. A ukrepati, ko si depresiven, je izjemno težko. Uporabite vire, ki jih imate na voljo, pa če jih je še tako malo. Morda nimate veliko energije, a verjetno je imate dovolj, da se sprehodite po soseski ali pokličete nekoga bližnjega. Nasveti, ki sledijo, temeljijo na obsežnemu pristopu, ki vas bo podpiral, medtem ko uveljavljate spremembe v življenjskem slogu in spreobračate negativno razmišljanje. Če boste dan za dnem delali korake v pozitivno smer, se boste kmalu počutili bolje.

Nasvet #1: Pokličite “na pomoč” in ostanite povezani

Depresivni ljudje imajo težnjo po tem, da se umaknejo in izolirajo. Zanje je lahko težavno že samo pogovarjanje z bližnjimi družinskimi člani in prijatelji. Če temu dodamo občutke sramu in krivde, ki ju morda čutijo, ker zapostavljajo odnose z ljudmi, je stvar jasna. Depresija se poglablja.

Če želite premagati depresijo, je družbena podpora absolutno ključna. Povezave z drugimi ljudmi in zunanjim svetom bodo naredile ogromno razliko pri vašem razpoloženju in pogledu na svet. Če menite, da nimate nikogar, na kogar bi se lahko obrnili, ni nikoli prepozno, da ustvarite novo prijateljstvo ali poiščete sorodno dušo. Na tak način boste izboljšali vaše podporno omrežje.

Depresija-Temeljit vodič do samoozdravitve_nasvet1

Kako “poklicati na pomoč”?

Poiščite podporo ljudi, zaradi katerih se počutite varno in ljubljeno. Oseba, s katero se pogovarjate, vas ne rabi ozdraviti: mora biti zgolj dober poslušalec – nekdo, ki bo poslušal pozorno in s sočutjem ter vas ne bo motil ali sodil.

Naj bodo osebni stiki prioriteta. Telefonski klici, družabna omrežja in pošiljanje tekstovnih sporočil so odlični načini, da ostanete v stiku. Vendar pa vseeno ne bodo nikoli nadomestili odličnega staromodnega kakovostnega pogovora ob kavici. Preprost pogovor o tem, kako se počutite, lahko pomaga dvigniti meglo depresije in jo za nekaj časa potisniti na stran.

Poskušajte se udeleževati družabnih aktivnosti, četudi vam ni do tega. Depresivnim ljudem se pogosto zdi, da je bolj udobno, če se zaprejo v lupino. Kljub temu pa vam lahko družba drugih ljudi pomaga, da se boste počutili manj depresivno.

Najdite načine, kako pomagati drugim. Lepo je biti deležen podpore in pomoči, a raziskave kažejo, da depresivnim ljudem voljo dodatno izboljša to, da so oni tisti, ki nudijo podporo drugim. To namreč v telesu dviguje nivo serotonina. Najdite torej načine – majhne in velike – kako pomagati drugim. Postanite prostovoljec, poslušajte prijatelja, ki vam bo z veseljem izpovedal svoje težave ali pa naredite nekaj lepega za nekoga.

Skrbite za hišnega ljubljenčka. Nič ne more nadomestiti povezave z ljudmi, a živali lahko prinesejo v vaše življenje ogromno veselja in ljubezni, obenem pa vam pomagajo, da se počutite manj izolirano. Skrbeti za ljubljenčka vam lahko prav tako pomaga, da se distancirate od lastnih problemov in vam daje občutek, da vas nekdo potrebuje. Odlični zdravili za depresijo.

10 nasvetov, kako “poklicati” na pomoč in ostati povezan

  • Spregovorite z eno osebo o svojih problemih.
  • Prostovoljno pomagajte nekomu.
  • Pojdite na kosilo ali kavo s prijateljem.
  • Poprosite ljubljeno osebo, da redno preveri, kaj se dogaja z vami.
  • Pospremite nekoga v kino ali na koncert.
  • Pokličite ali pošljite e-mail sporočilo staremu prijatelju.
  • Pojdite na sprehod s prijateljem, s katerim skupaj telovadite.
  • Pojdite na zmenek.
  • Spoznajte nove ljudi tako da se udeležite določenega krožka ali pridružite klubu.
  • Zaupajte se duhovniku, učitelju ali športnemu trenerju.

Nasvet #2: Počnite stvari, zaradi katerih se dobro počutite

Da bi premagali depresijo, morate početi stvari, ki vas sproščajo in napolnijo z energijo. K temu sodijo zdrav življenjski slog, boljše obvladovanje stresa, postavljanje omejitev pri tem, kaj ste zmožni početi in vključevanje zabavnih aktivnosti v vaš vsakdan.

Počnite stvari, ki jih radi počnete (ali pa ste jih radi počeli)

Ne morete se prisiliti, da bi občutili radost ali se zabavali, lahko pa se prisilite početi stvari, tudi ko vam ni do tega. Presenečeni boste, koliko bolje se boste počutili, ko boste stopili iz hiše. Četudi vaša depresija ne bo nemudoma izginila, se boste sčasoma počutili bolj pri življenju in z več energije, ko si boste vzeli čas za zabavne aktivnosti.

  • Posvetite se športu ali hobiju, ki vam je bil všeč.
  • Izražajte se kreativno preko glasbe, umetnosti ali pisanja.
  • Pojdite ven s prijatelji.
  • Obiščite muzej, pojdite v gore ali v park na sprehod.

Depresija-Temeljit vodič do samoozdravitve_nasvet2

Podprite svoje zdravje

Ciljajte na osem ur spanja. Depresija običajno vključuje probleme s spanjem. Če spite premalo ali preveč, boste imeli težave z razpoloženjem. Naučite se zdravih spalnih navad, obenem pa izboljšajte kakovost vašega življenja na splošno.

Vsakodnevno se izpostavite sončni svetlobi. Depresija se lahko poslabša zaradi pomanjkanja sončne svetlobe. Pojdite na kratke sprehode, spijte kavo na balkonu, posedite na klopci v parku ipd. Naj bo vaš cilj, da ste na soncu vsaj 15 minut dnevno. Tako boste izboljšali svoje razpoloženje. Če živite nekje, kamor sonce ne posveti najbolj pogosto, si omislite svetlobno terapevtsko lučko.

Prakticirajte relaksacijske tehnike. Dnevno relaksiranje lahko pomaga izboljšati simptome depresije, stresa in anksioznosti ter izboljšati razpoloženje. Poskusite z jogo, globokim dihanjem in dihalnimi vajami, progresivno mišično relaksacijo in meditacijo.

Domislite se idej za spopadanje z depresijo. Napišite seznam stvari, ki vam bodo pomagale do boljšega počutja. Poskusite v vaš vsakdan vnesti nekaj teh idej, četudi se boste počutili dobro in boste mnenja, da vam tega ni potrebno storiti..

10 nasvetov, kaj početi za sproščanje

  • Preživite nekaj časa v naravi
  • Napišite seznam stvari, ki so vam všeč na sebi.
  • Preberite dobro knjigo.
  • Poglejte dobro komedijo ali zabavno TV oddajo.
  • Privoščite si dolgo vročo kopel.
  • Opravite nekaj manjših opravil.
  • Igrajte se s domačim ljubljenčkom.
  • Družite se s prijatelji in družino.
  • Poslušajte glasbo.
  • Napravite nekaj spontanega.

Nasvet #3: Skozi dan se premikajte energično

Za depresivne ljudi se že najmanjša opravila, kot je vstati in spraviti iz postelje, zdijo nemogoča. Na telovadbo si najverjetneje sploh ne upajo pomisliti. A ravno vadba je močan antidepresiv in eno izmed najmočnejših orodij, ki ga lahko imate v arzenalu. Raziskave kažejo, da je lahko pri odpravljanju simptomov depresije redna vadba tako učinkovita kot meditacija. Pomaga tudi pri relapsu, ko se že počutite bolje.

Da bi od vadbe iztržili največ, vadite vsaj pol ure dnevno. Ni potrebno, da naenkrat in povsem v redu je, če začnete z majhnimi koraki. Že desetminutni sprehod lahko izboljša vaše razpoloženje za dve uri.

Depresija-Temeljit vodič do samoozdravitve_nasvet3

Vadba je nekaj, kar lahko pričnete nemudoma, da bi izboljšali svoje razpoloženje

Vaša utrujenost se bo zmanjšala, če boste vztrajni. Depresivna in izčrpana oseba zelo težko začne telovaditi. A raziskave kažejo, da se nivo energije dvigne, če z vadbo nadaljujete. Počutili se boste manj utrujene, ne bolj, a le v primeru, da bo vadba postala del vaše rutine.

Poiščite vaje, ki so ritmične in neprekinjene. Največ koristi prinaša ritmična vadba, kjer premikamo tako roke kot noge. Takšna vadba so hoja, trening z utežmi, plavanje, borilne veščine in plesanje.

Prakticirajte čuječnost (ang. mindfulness), še posebno, če izvira iz nerazrešenih travm in jo napajajo negativne obsesivne misli. Osredotočite se na to, kako se počuti vaše telo med premikanjem – npr. kako je čutiti, ko se vaša stopala dotikajo tal, ali ko veter poboža vašo kožo ali pa enostavno poslušajte ritem vašega dihanja.

Nasvet #4: Prehranjujte se zdravo

Kaj jeste, ima direkten vpliv na to, kako se počutite. Zmanjšajte vnos hrane, ki lahko škodljivo vpliva na vaše možgane in razpoloženje. Takšna živila so na primer kofein, alkohol, trans maščobe in hrana z visoko koncentracijo kemičnih konzervansov ali hormonov (določene vrste mesa). Uživajte hrano, ki dviguje razpoloženje in vam pomaga v boju proti izčrpanosti.

Depresija-Temeljit vodič do samoozdravitve_nasvet4

Ne izpuščajte obrokov. Če preteče preveč časa med enim in drugim obrokom, lahko postanete razdražljivi in utrujeni. Ciljajte na to, da pojeste nekaj vsaj vsake tri do štiri ure.

Minimizirajte vnos sladkorja in rafiniranih ogljikovih hidratov. Lahko da hlepite po sladkih prigrizkih, slaščicah ali tolažilni hrani, kot je npr. pomfrit. Vendar pa uživanje te “hrane za dobro počutje” hitro vodi v padec volje in energije. Ciljajte na čimvečji izogib takšne hrane. Pri tem si lahko pomagate z nekaterimi prehranskimi nasveti, ki premagujejo željo po sladkem.

Povečajte vnos vitaminov B. Pomanjkanje vitaminov B, kot sta folna kislina in vitamin B-12, lahko sproži depresijo. Da bi v telo vnesli čimveč teh vitaminov zaužijte vitaminski dodatek v obliki B-kompleksa ali uživajte več živil, kot so citrusi, zelena solata, fižol, piščanec in jajca.

Uživajte več omega-3 maščobnih kislin. Hrana, bogata z določenimi omega-3 maščobami, imenovana EPA in DHA, lahko dvigne vaše razpoloženje. Najboljši vir teh maščob so ribe, kot je losos, slanik, skuša, inčuni, sardine, tuna in nekateri oljni nadomestni. Ciljajte na dve porciji tedensko.

Nasvet #5: Zadostite si dnevno dozo sončne svetlobe

Sončna svetloba lahko pomaga pri dvigu nivoja serotonina v telesu, ki izboljša dobro počutje. Kadarkoli je mogoče, pojdite tekom dneva na svež zrak in se izpostavite soncu. Ciljajte na vsaj 15 minut sončne svetlobe dnevno. Odstranite sončna očala (vendar bodite previdni, da ne gledate direktno v sonce!) in uporabite sončno kremo, če je to potrebno.

  • Med odmorom za malico pojdite na sprehod, spijte kavo zunaj na balkonu ali si omislite vrtnarjenje.

  • Podvojite korist sončne svetlobe z vadbo na prostem. Preizkusite se v hoji, hribolazenju, kolesarjenju, igranju golfa, tenisa, badmintona idr.

  • Povečajte količino sončne svetlobe v svojem domu in na delovnem mestu tako, da dvignete žaluzije in odstrete zavese, odprete okna ali pa sedite v bližini oken.

  • Če živite nekje, kjer ste v zimskih mesecih deležni le malo sončne svetlobe, poskusite uporabiti terapevtsko lučko.

Depresija-Temeljit vodič do samoozdravitve_nasvet5

Nasvet #6: Izzovite negativno razmišljanje

Se počutite brez nadzora in šibko? Da se dogajajo slabe stvari in ne morete veliko narediti glede tega? Da je vaša situacija brezizhodna? Depresija vse okoli vas obarva negativno. Vključno s tem, kako vidite sebe in vaša pričakovanja za prihodnost.

Ko vas takšne misli preplavijo, je pomembno, da se spomnite, da iz vas govori depresija. Ta neracionalen, pesimističen odnos, poznan kot kognitivno izkrivljanje, in ni realističen. Ko jih resnično preučite, se ne obdržijo. Kljub temu, pa jih je težko premagati. Če si samo govorite “misli pozitivno”, ne bo zadostovalo. Pogosto so del vseživljenjskega vzorca  razmišljanja, ki je postal tako avtomatičen, da se ga niti popolnoma ne zavedate.

Negativen, nerealističen način razmišljanja, ki napaja depresijo

Razmišljanje “vse ali nič”. Depresija povzroči, da oseba vse stvari uvršča v črno ali belo kategorijo brez vmesnega območja (“Če ne uspem, sem popolna zguba”).

Prekomerno posploševanje. Depresija povzroči, da oseba vse posplošuje iz ene negativne izkušnje in pričakuje, da bo držala za vedno (“Nič ne naredim prav”).

Miselna prepreka. Depresija povzroči, da oseba ignorira pozitivne dogodke in se osredotoča na negativne. Opazi eno stvar, ki je šla narobe, namesto da bi videla vse ostale, ki so šle v pravo smer.

Zmanjševanje pozitivnega. Depresivna oseba ima vedno izgovor, zakaj pozitivni dogodki ne štejejo (“Rekla je, da se je imela na zmenku dobro, vendar mislim, da je bila le prijazna”).

Delanje zaključkov. Depresija povzroči, da si oseba ustvarja negativne razlage brez pravih dokazov. Obnašajo se kot bralci misli (“Misliti mora, da sem patetičen.”) ali napovedovalci usode (“Za vedno bom ostal priklenjen na to službo.”).

Čustveno sklepanje. Depresija povzroči, da osebe verjamejo, da njihovo počutje odraža realnost (“Počutim se takšna zguba. Resnično nisem dober za nič”).

“Moral bi” in “Nebi smel”. Depresivne osebe se držijo strogega seznama stvari, ki jih morajo narediti in stvari, ki jih ne smejo. Kadar ta pravila prekršijo se trpinčijo in obremenjujejo.

Označevanje. Depresija povzroči, da se osebe označujejo na podlagi napak in vidnih pomanjkljivosti (“Zguba sem; idiot sem”).

Ovrednotite svoje misli

Ko enkrat identificirate uničevalne miselne vzorce, jih lahko izzovete z vprašanji, kot so:

  • Kakšen je dokaz, da je ta misel resnična/neresnična?
  • Kaj bi rekli prijatelji, ki bi imel takšne misli?
  • Ali obstaja še kakšen drug način kako lahko pogledate na situacijo? Ali obstaja kakšna alternativna razlaga situacije?
  • Kako bi lahko pogledali na to situacijo če nebi bili v depresiji?

Ko se soočite s svojimi negativnimi mislimi, boste morda presenečeni, kako hitro se lahko zdrobijo. Skozi ta proces boste razvili bolj uravnotežen pogled.

Kdaj poiskati profesionalno pomoč?

Če ste preizkusili vse načine samopomoči in naredili pozitivne življenjske spremembe, pa se vaša depresija kljub temu slabša, je čas, da si poiščete profesionalno pomoč. Potreba po dodatni, profesionalni pomoči, vas ne dela šibkih! Včasih lahko negativno razmišljanje in depresija povzročita, da se počutite kot izgubljen primer. Vendar si zapomnite, da se depresija lahko ozdravi in lahko se počutite bolje!

Tudi če se odločite poiskati profesionalno pomoč, ne pozabite na te nasvete za samoozdravitev. Ti nasveti morajo biti pravzaprav del vašega zdravljenja, saj pospešijo vaše okrevanje in hkrati preprečujejo, da bi se depresija vrnila v vaše življenje.

 

Vir: Help Guide

Samozavest v športu spodjedajo visoka pričakovanja

Nejc Krumpačnik
-
0
Samozavest v športu spodjedajo visoka pričakovanja

Športniki lahko spodjedajo lastno samozavest v športu, ne da bi se tega sploh zavedali. Eden izmed načinov, da jim to nehote uspe, je postavljanje striktnih pričakovanj. Drugi način pa je prepustiti se dvomu vase.

Samozavest v športu in visoka pričakovanja

Pričakovanja so lahko varljiva za športnike in trenerje, ki jim mentalna igra ni poznana. Postavljanje visokih pričakovanj je lahko včasih dobro za uspešnost, športniku pa v resnici prinašajo le nepotreben pritisk. Striktna ali visoka pričakovanja namreč ubijajo samozavest v športu in izsesajo življenje iz nje.

Nekateri športniki si postavljajo tako visoke cilje, da jih je praktično nemogoče doseči – denimo pri košarki biti stoodstoten pri metu vsako tekmo ali pri nogometu zabiti gol na vsaki tekmi. Ko se izkaže, da se takšna pričakovanja ne skladajo z realnostjo in da si je športnik zastavil previsoke cilje, postane zafrustriran in izgubi samozavest za igro, kar se odraža v slabših predstavah.

Poglejmo na primer košarkaše. Imamo posameznike, ki pričakujejo, da bodo vsako tekmo dosegli trojni dvojček. Ravno letos je v ligi NBA padel rekord, ki so ga lovili kar 55 let in ga je postavil legendarni Oscar Robertson davnega leta 1961-62. Russell Westbrook je namreč dosegel neverjetnih 42 trojnih dvojčkov, torej v povprečju več kot enega na dve tekmi. A kljub vsemu mu na skoraj polovici tekem tega ni uspelo storiti. Torej, ne glede na to, kako odličen je športnik, je trojni dvojček na vsaki tekmi enostavno nemogoče doseči! Pa vendar imamo igralce, ki si s postavljanjem takšnih nerealnih pričakovanj naložijo preveliko breme, kar seveda vodi v razočaranje in jezo.

Samozavest v športu in dvom

Previsoka pričakovanja torej spodkopljejo samozavest v športu, zaradi česar se pojavi dvom v sposobnosti, ko stvari ne potekajo po načrtih. Začnemo se spraševati, če smo sploh sposobni zadeti prosti met ali če lahko premagamo nasprotno ekipo. Dvom je nasprotje samozavesti. Ko dvomimo vase, se sprašujemo o naših sposobnostih. Večina igralcev začne dvomiti, ko napravijo napako ali kakšno tekmo odigrajo pod svojim povprečjem.

Dvome je potrebno pretvoriti v samozavestne afirmacije. Da bi to lahko storili, morate na situacijo pogledati s pozitivnega zornega kota. Če denimo dvomite v to, ali ste sposobni zadeti prosti met, si morate reči, da ste jih zadeli že na tisoče in da današnji dan ni nič drugačen. Dvomi so zgolj percepcija situacije. Zapomnite si, da so strahovi, skrbi in dvom zgolj produkti percepcije. Preberite si zanimiv intervju o tem, kako premagati strahove. Gre samo za to, kako gledate na situacijo in dojemate stvari. Osredotočiti se morate na trenutno situacijo, saj nič drugega ni pomembno. Tekmo je potrebno odigrati in to je to.

Vsakokrat, ko stopite na igrišče, morate verjeti vase in imeti potrebno samozavest v igro. Vaša samozavest ne sme biti odvisna od nasprotnika ali kakovosti treninga, ki ste ga imeli prejšnji teden. Res pa je, da se stabilen nivo samozavesti razvije šele tekom več let trdega treninga in prakse.

Zanašajte se na to, kar lahko nadzorujete

Uporabite prakso, trening in pripravo, da bi postavili temelje vaše samozavesti. Ko boste napravili napake, je pomembno, da se spomnite, zakaj si zaslužite biti samozavestni. Ne čakajte na to, da bi se zgodilo nekaj dobrega, da bi lahko to občutili. Prav tako ne dopustite eni sami majhni napaki, da bi omajala vašo samozavest v športu. Zanašajte se na to, kar lahko nadzorujete, to pa sta praksa in priprava. Ostalo prepustite usodi, saj vam drugega niti ne preostane.

Da bi pridobili in ohranili samozavest v športu, je torej pomembno, da se izogibate postavljanju visokih ciljev in nepotrebnim dvomom. Poglejte na področja vaše igre s pozitivne plati. Razmišljajte zgolj o tem, kaj morate storiti v danem trenutku.

Nezavestno vedenje, ki odloča o tem, ali boste ljudem všeč

Nejc Krumpačnik
-
0
Nezavestno vedenje, ki odloča o tem, ali boste ljudem všeč

Človeški možgani so naravnani k presojanju. Ta preživetveni mehanizem nam onemogoča, da bi ljudi srečevali brez ocenjevanja in razlaganja njihovega vedenja. Medtem ko smo mnenja, da naša presoja bazira na osnovi vsebine pogovora in ostalih očitnih načinov vedenja, pa raziskave pravijo drugače. V resnici je večina presojanj osredotočenih na manjše, komaj zaznavne stvari, kot sta rokovanje in telesna govorica. Pogosto je nezavestno vedenje tisto, na podlagi katerega tvorimo celotno mnenje o neki osebi.

Naše nezavestno vedenje

Ljudje smo tako dobri pri presoji človeških osebnosti na podlagi majhnih stvari, da so v študiji na Univerzi v Kansasu preiskovanci natančno ocenili osebnostne značilnosti ljudi, kot so odprtost/zaprtost, čustvena stabilnost, všečnost in natančnost samo s pogledom na sliko njihovih čevljev.

Naša nezavestna vedenja imajo svoj jezik in njihove besede niso vedno prijazne. Ta vedenja so najverjetneje postala neločljiv tega, kar ste. Če do sedaj niste veliko premišljevali o njih, potem je sedaj čas za pričetek, saj lahko sabotirajo vašo kariero in uničijo vaše možnosti za uspeh.

Nezavestno vedenje #1: Kako ravnate z natakarji in receptorji

Kako ravnate s podpornim osebjem je tako značilno za ugled osebe, da je to postalo pogosta taktika na razgovorih. Z merjenjem vaše interakcije s podpornim osebjem na poti v in iz stavbe dobijo izpraševalci občutek, kako na splošno ravnate z ljudmi. Večina ljudi namreč igra svojo vlogo kadar govori z zaposlitveno vodjo ali drugimi “pomembnimi” ljudmi in nekateri nato na poti iz razgovora na pokažejo svojo resnično naravo in z drugimi ravnajo brezbrižno ali celo s prezirom.

Drug prostor, kjer se to izraža, so jedilnice. Ne glede na to, kako prijazni ste z ljudmi, s katerimi obedujete, je vse zaman, če so ti isti ljudje priča vašemu grdemu obnašanju do drugih. Če imate na splošno težave s prijaznim ravnanjem z ljudmi, bi morali razmisliti o treningu čustvene inteligence, ki nudi odličen način za izboljšanje vedenja.

Nezavestno vedenje #2: Kako pogosto pogledate na telefon

Nič ni bolj frustrirajočega kot nekdo, ki med pogovorom pogleduje na telefon. To kaže pomanjkanje spoštovanja, pozornosti, zmožnosti poslušanja in volje. Če res ni nujno, potem je pametno obdržati telefon na strani. Študija, ki so jo izvedli na Univerzi Elon potrjuje, da uporaba telefona med pogovorom zmanjšuje tako kvaliteto kot kvantiteto medsebojne interakcije.

Nezavestno vedenje #3: Ponavljajoče se, nervozne navade

Prijemanje nohtov ali obraza ali pa praskanje kože tipično nakazuje na živčnost, nervozo, stres ali pomanjkanje nadzora. Študija iz Univerze v Michiganu predlaga, da so te živčne navade značilne za perfekcionistično osebnost ter da se perfekcionisti z večjo verjetnostjo znajdejo v takšnih navadah, kadar so razdraženi ali zdolgočaseni.

Nezavestno vedenje #4: Kako dolgo traja, da postavite vprašanje

Ste imeli že kadarkoli pogovor z nekom, ki je ves čas govoril o sebi? Čas, ki preteče, dokler oseba ne pokaže zanimanja za vas je močan osebnostni indikator. Ljudje, ki govorijo le o sebi so glasni govorci, osredotočeni le nase. Ljudje, ki samo sprašujejo in o sebi povedo le malo, so običajno tihi, ponižni govorci. Tisti, ki ujamejo ravnotežje med dajanjem in prejemanjem pa so dobri sogovorci. Izboljšajte svoje komunikacijske kompetence in zajadrajte v uravnotežen, sproščen pogovor, v katerem bosta uživala tako vi, kot vaš sogovorec. 

Nezavestno vedenje #5: Vaše rokovanje

Za ljudi s pomanjkljivo samozavestjo in na splošno ravnodušnim vedenjem je značilno šibko rokovanje. Študija na Univerzi v Alabami je pokazala, da se lahko preko rokovanja natančno določijo osebnostne značilnosti, in sicer močan stisk roke pomeni manjšo sramežljivost, živčnost in večjo odprtost.

Nezavestno vedenje #6: Počasnost

Zamujanje daje ljudem vedno misliti, da jih ne spoštujete in da ste nagnjeni k odlašanju, ter da ste leni ali nezainterisirani. V nasprotju s temi prepričanji, pa so v študiji na Univerzi v San Diegu dokazali, da je počasnost tipično značilna za ljudi, ki opravljajo več nalog hkrati ali za ljudi, ki so zelo sproščeni. Poimenovali so jih ljudje osebnostnih značilnosti tipa B. V isti študiji so ugotovili, da so posamezniki tipa B pogosto pozni, ker doživljajo čas bolj počasi kot večina ostalih.

Če potegnemo črto lahko rečemo, da ne smemo ocenjevati ljudi na podlagi njihovega zamujanja. Bolje jih je vprašati, zakaj so zamudili, kot pa sklepati po svoje.

Nezavestno vedenje #7: Očesni stik

Ključ do uspešnega očesnega stika je ravnovesje. Pomembno je, da ohranjamo očesni stik, hkrati pa 100 % očesni stik deluje agresivno in srhljivo. Če očesni stik ohranjate le majhen delež pogovora, boste izpadli nezainterisirani, sramežljivi ali osramočeni.

Študije kažejo, da ohranjanje očesnega kontakta okoli 60 % pogovora pomeni pravo ravnovesje in vas prikaže v luči zainterisirane, prijazne in zaupanja vredne osebe.

 

Vir: Forbes

Error: Contact form not found.

Zakaj praznujemo prvi maj – mednarodni praznik dela?

Nejc Krumpačnik
-
0
Zakaj praznujemo prvi maj – mednarodni praznik dela?

Mednarodni praznik dela, ki ga pri nas praznujemo na prvi maj in je državni praznik ter dela prost dan, praznujejo v mnogih državah po svetu, menda več kot 80-ih. Običajno se torej praznuje okoli prvega maja, a datum se razlikuje od države do države. Povezujemo ga z začetkom pomladi kot tudi s praznovanjem delavcev.

Kaj spremlja praznovanje?

Praznik dela izhaja iz prizadevanj delavskega gibanja, da bi obeležili ekonomske in socialne dosežke delavcev. Slovesnosti, povezane z majskim dnem (ang. May Day) izvirajo iz stoletja starih tradicij iz vsega sveta. Na Havajih majski dan poznajo pod imenom “Lei Day”, na katerega praznujejo kulturo otoka. Na majski dan v mnogih krajih Velike Britanije še vedno kronajo majsko kraljico. Ponekod lahko še vedno vidimo mlaje, procesije pa spremljajo ljudje, ki se oblečejo v kostume (pogosto v konje). Tudi na Oxfordu vzdržujejo tradicijo, kjer otvoritev majskega dne poteka tako, da pevski zbor fakultete Magdalen College poje z vrha kapelskega stolpa. V Mehiki se praznik dela imenuje “Primero de Mayo” in je državni praznik, ki slavi delavce. Nekatere komunistične, socialistične in anarhistične skupine organizirajo parade in proteste, s katerimi promovirajo in varujejo delavske pravice.

Praznik dela praznujejo povsod po svetu

Prvi maj je državnik praznik v mnogih evropskih državah, vključno s Finsko, Francijo, Nemčijo, Italijo, Norveško, Poljsko, Slovaško, Slovenijo, Španijo in Švedsko. Praznuje se tudi v državah centralne Amerike, kot sta Kostarika in Panama, ter v nekaterih delih Karibov, vključno s Kubo. Kot rečeno, je tudi državni praznik v Mehiki. V Južni Ameriki ga obeležujejo v državah kot so: Argentina, Bolivija, Brazilija, Čile, Ekvador, Gvajana, Peru, Urugvaj in Venezuela. Prvi maj je prav tako državni praznik v Rusiji in nekaterih azijskih državah, kot so Kitajska, Tajska in Vietnam.

Praznik dela ali delavski dan v ZDA in nekaterih državah, kot sta Avstralija in Kanada, praznujejo na različne datume (v ZDA denimo prvi ponedeljek septembra vsako leto).

Praznik dela oz. majski dan – o čem je govora?

Praznik izvira iz antičnih grških festivalov, kot je “Anthesteria”. Majski dan je prvotno slavil pomlad in preporod, ki smo mu priča v naravi v tem letnem času. Tradicionalno majski dan zaznamujeta zbiranje rož in obredi, kot je plesanje okrog mlaja, s katerim se slavi plodnost. V zadnjih letih je, posebno v socialističnih in komunističnih državah, majski dan postal delavski festival, ki poveličuje vojaška in industrijska prizadevanja države.

Gibanje, s katerim so želeli delovni čas zmanjšati iz 10-ih na 8 ur, se je začelo po ameriški Državljanski vojni. Šlo je za ambiciozne cilje Nacionalne delavske zveze, katere prvi kongres je potekal leta 1866. Do leta 1868 so kongres in šest držav sprejeli zakonodajo 8-urnega delavnika. Tradicija prvega maja kot mednarodnega praznika dela se začenja leta 1886, ko je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez na ta dan izvedla izgrede, s katerimi so zahtevali več delavskih pravic, vključno z uzakonjenim 8-urnim delavnikom.

V mnogih državah so si 1. maj izborile delavske organizacije s hujskanjem in agitacijo, ki so jo podprle socialistične stranke. V Nemčiji se je takšna agitacija izkazala za neplodno, praznik 1. maja pa je ljudstvu podaril Hitler leta 1933, čemur je kmalu sledila ukinitev trgovinskih zbornic. V Veliki Britaniji so leta 1978 ustanovili praznik “May Day Bank Holiday”, namenjen sindikalistom trgovinske zbornice, a se je praznoval prvi ponedeljek v maju, s čemer so minimizirali poslovno škodo.

Na Kitajskem so v 90-ih letih dvajsetega stoletja delavski dan raztegnili na tri dni. Na tak način je kitajska vlada vzpostavila – skupaj z vikendi –  kar sedemdnevni praznik. Milijonom so tako omogočili, da se lahko med tem obdobjem odpravijo na potovanja. Leta 2008 je kitajska vlada z novimi ukrepi ponovno skrčila praznik na en sam dan, a istočasno oživela tri tradicionalne kitajske praznike.

Simboli in vraževerja

Rimljani so priredili festival Flori, boginji cvetja in pomladi, in so ga praznovali med 28. aprilom in 3. majem. Mnogi antični običaji, povezani z majskim dnem, tako izhajajo iz starodavnih rimskih festivalov cvetja in podobnih antičnih grških festivalov. Ti vključujejo zbiranje vej in cvetja, izbiranje ali kronanje majske kraljice in plesanje okoli grmovja, drevesa ali okrašenega mlaja. Športne aktivnosti in slavnosti, ki se odvijajo na ta dan, simbolizirajo preporod narave in človeško plodnost. V Španiji za mlaj uporabijo visok borovec. Okrasijo ga s trakovi, biseri in jajčnimi lupinami, medtem ko ljudje plešejo okoli mlaja in pojejo majske pesmi.

V Sloveniji, jasno, na predvečer prvega maja zakurimo kresove. Tradicija ima stare korenine. Sodeč po poganskem verovanju boginja plodnosti Maja potrebuje za preporod narave tudi moškega. Kdo bi bil bolj primeren kot Kresnik, moški simbol ognja in kresa? Kasneje se je razširilo tudi vraževerje, da se na ta dan z neba spuščajo čarovnice in naši predniki so jih s kurjenjem kresov in pokanjem možnarjev želeli pregnati.

 

Vir: Time and Date

George Deriso: “Slovenija ima velik potencial, da postane središče poslovnega in ekonomskega dogajanja v njeni regiji.”

Nejc Krumpačnik
-
0
George Deriso: “Slovenija ima velik potencial, da postane središče poslovnega in ekonomskega dogajanja v njeni regiji.”

Kdo je George Deriso?

George Deriso je že večkrat obiskal Slovenijo in med enim izmed njegovih obiskov sem ga imel priložnost spoznati tudi sam. Vzel si je čas, da je mladim podjetnikom in tistim, ki se s podjetništvom šele spogledujejo ter jih srbijo prsti, da bi se morda tudi sami preizkusili na tej poti, predaval in odgovarjal na njihova bolj ali manj zanimiva vprašanja. Čeprav nas je med poslušalci bilo, kot se to za slovenske razmere spodobi, ko gre za kakovosten izobraževalni dogodek, nepresenetljivo malo, je predaval z enako vnemo in zadovoljstvom, kot če bi govoril pred tisoč glavo množico v kakšni sloviti dvorani. Rojen učitelj in predavatelj torej.

Delal je pri Applu, kjer je imel priložnost spoznati tudi sedaj že pokojnega Steve-a Jobsa, njegova kariera pa je resnično pestra, polna padcev in vzponov. Ravno zaradi tega poseduje obsežno znanje iz številnih področij in je več kot primeren sogovornik nekomu, ki se šele podaja v poslovni svet, pa tudi bistveno izkušenejšim podjetnikom, ki želijo izpopolniti svoje znanje. Zastavil sem mu nekaj konkretnih vprašanj in že tedaj me je povabil, da se še bolj detajlno pogovoriva ob kakšni drugi priložnosti. Nekaj mesecev kasneje se je tako rodil ta intervju.

Uvod

Kdo je George Deriso v zasebnem življenju? Kaj počneš in kakšne hobije imaš?

George Deriso: Obožujem tehnologijo, glasbo in to, da sem na svežem zraku. Ko je lepo vreme, rad zahajam v hribe, pozimi pa smučam.

Motivacija

Če prav pomnim, si bil aktivno vključen v nastanek kar devetih “propadlih” start-upov. Zdi se, da se zavedaš, kako prenesti zavrnitve in poraze. Kako se spopadaš s tem?

George Deriso: Da si lahko uspešen, moraš popolnoma razumeti pojem neuspeha in ga dojeti kot takšnega, kar v resnici je: praksa. Ko se želiš naučiti nekaj novega, denimo igrati klavir, je nerealistično verjeti, da se boš preprosto usedel in že prvič čudovito sestavljeno skladbo zaigral brez napak. Poskusil boš in spodletelo ti bo ter naučil se boš iz lastnih napak. To boš ponavljal, vse dokler skladbe ne boš zaigral popolnoma pravilno. Ko gre za klavir, temu rečemo praksa in verjamemo, da je absolutno nujna za uspeh. Tako je tudi z vsemi neuspehi. NUJNO je, da ti spodleti, da bi lahko uspel. Podjetništvo je umetnost prakticiranja – z njim se lahko ukvarjaš le, če si pripravljen sprejeti, da ti bo spodletelo in se boš učil iz neuspehov.

Podjetništvo je umetnost prakticiranja – z njim se lahko ukvarjaš le, če si pripravljen sprejeti, da ti bo spodletelo in se boš učil iz neuspehov.

Kako pomembna je motivacija in pozitivna naravnanost? Imaš priljubljene psihološke trike, ki jih uporabljaš na sebi?

George Deriso: Potrudi se razumeti in prepoznati svoja (in tuja) kognitivna nagnjenja. Obstaja mnogo načinov, s katerimi lahko vplivamo na obnašanje možganov. Prvi korak je dovolj dobro razumeti svoje težnje, da jih lahko prepoznaš, ko se pojavijo (vedno se). Gre za vseživljenjsko potovanje. Za specifične trike je ena izmed mojih najljubših spletnih strani MindTools.

Kaj je bil tvoj vir motivacije, ko ti je na začetku spodletelo pri dveh startupih, zaradi česar si moral ponovno delati za eno izmed velikih podjetij, nato pa si začel znova, dokler ti ni uspelo?

George Deriso: Presenetljivo ni šlo za denar. Šlo je za to, da bi ustvaril nekaj, kar bi drugi cenili. Če sem lahko naredil, da je nek problem izginil, da sem zadovoljil določeno potrebo ali nekomu vsaj malo olajšal življenje, sem se počutil izpopolnjenega. Še vedno se.

Kaj je bila najtežja izkušnja v tvojem življenju in kako si v težkih časih uspel videti luč na koncu tunela?

George Deriso: Ko sem prodal eno izmed svojih podjetij globalni raziskovalni in svetovalni firmi, sem upravljal z njihovimi operacijami svetovanja za polovico ZDA. Imel sem stranko iz finančnega sektorja (Morgan Stanley) in načrtoval sem prodajni sestanek z njimi v njihovem štabu. Tako sem se 11. septembra 2001 znašel v New Yorku, sestanek pa naj bi imel ob devetih zjutraj v višjih poslopjih enega izmed dvojčkov Svetovnega trgovinskega centra. Srečo sem imel, da me je stranka tik pred zdajci prosila, če lahko prestaviva sestanek v njihove pisarne v središču mesta. To mi je rešilo življenje.

Dan sem preživel tako, da sem gledal odvijanje najbolj destruktivnega terorističnega dejanja na ameriških tleh v zgodovini. Tisti trenutek sem se odločil, da zaključim z zasledovanjem dobička in svoj trud raje vložim v to, da ustvarjam smisel. Dal sem odpoved v korporativni službi in se nikoli več vrnil v korporacijo, namesto tega pa sem se raje osredotočil na poučevanje, mentorstvo in pomoč socialnim podjetnikom pri gradnji podjetij, ki smisel postavljajo pred dobiček.

Kdo ti predstavlja navdih? Si na začetku imel tudi sam mentorje? Kaj meniš o mentorstvu na splošno?

George Deriso: Verjamem, da bi mentor moral biti vsak. Nihče ni uspešen sam po sebi. Mentorstva se lotevam brezplačno in nepopustljivo, mnogi pa so od tega imeli koristi. Za mentorstvo tudi sam nenehno zaprošam in sem ga tudi deležen. Verjamem, da ima vsakdo nekaj za ponuditi. Učim se od mladostnikov, ki so trikrat mlajši od mene, pa od ljudi, ki so starejši od mene, tako od žensk kot od moških, kot tudi od ljudi drugih kultur in različnih ekonomskih ozadij. Perspektiva ni nekaj, kar pridobiš samo od tistih, ki so ti podobni ali ki se strinjajo s tvojim pogledom na svet; prislužiš si jo z odprtim kontaktom z ljudmi vseh vrst.

Perspektiva ni nekaj, kar pridobiš samo od tistih, ki so ti podobni ali ki se strinjajo s tvojim pogledom na svet; prislužiš si jo z odprtim kontaktom z ljudmi vseh vrst.

 

Odklikaj na 2. stran intervjuja…

 

Čustvena vzgoja otrok – 4 nasveti za vzgojo čustveno inteligentnih otrok

Nejc Krumpačnik
-
0
Čustvena vzgoja otrok – 4 nasveti za vzgojo čustveno inteligentnih otrok

Čustvena vzgoja otrok je v večini družin na žalost še vedno zapostavljena. Nihče ne vstopi v starševstvo z namenom psihološkega uničenja svojega otroka. Nasprotno, velika večina staršev si želi najbolje za svojega otroka in si želi narediti še več, kot so bili zmožni njihovi starši. Vendar pa se vedno pogosteje dogaja, da so otroci še vedno daleč od srečnih in izpopolnjenih ter da se ne počutijo dobro v svoji koži. Ne znajo izraziti svojih občutkov – vsaj ne na način, da ne bi bili uničevalni. Ne vedo, kako izgleda zdravo razmerje s samim seboj in z drugimi. To lahko v odrasli dobi vodi v nenehne družinske prepire ter v negativen pogled na svet. 

Kaj je torej razlog, da toliko otrok zapusti svoje otroštvo oškodovanih? Kljub temu, da jih starši hranijo in jim nudijo zavetje. Kljub temu, da jih naučijo, kako skrbeti zase. Kljub temu, da jih vzgojijo v odgovorne in produktivne odrasle ljudi.

Tehnološka in ekonomska rast

V zadnjih 100 letih smo v smislu tehnologije in ekonomije naredili enormne premike. Svetovne vojne so v zgodnjih letih 20. stoletja zahtevale številne vire in energijo, zaradi česar so morali za dobrobit družine in države vsi stopiti izven cone udobja. Na začetku teh 100 let je bilo pogosto vprašljivo celo preživetje družin. Hrana na mizi in streha nad glavo sta bili prioriteti. Poglavitno je bilo, da vsak opravi svoj delež v gospodinjstvu. Razpoložljiva sredstva in čas so bile dobrine. Večje tehnološke in ekonomske izboljšave so za sabo pustile psihološko in čustveno rast.

Šolski sistem

V šoli nas učijo vse, od risanja in igranja inštrumenta do pridobitve medicinske ali odvetniške licence. Učijo nas karate in gimnastiko, učijo nas kuhanja. Kljub temu pa šolski sistem ne nudi skorajda nič izobrazbe o našem psihološkem in čustvenem zdravju. Čustvena vzgoja otrok je še vedno tabu. 

Popolnoma se osredotočamo na naše fizično zdravje in se ne zavedamo, da naše čustveno zdravje in njegovo pomanjkanje igrata pomembno vlogo v naših telesih. Fizično in mentalno zdravje sta v resnici popolnoma prepletena. A vendar se zastavlja vprašanje, zakaj je mentalno zdravje stigmatizirano, fizično pa ne?  

Čustveno (ne)zdravi ljudje

Večina se najverjetneje strinja, da včasih izgleda, kot da se je svetu zmešalo. Vse kar morate narediti je prižgati televizor in spremljati novice – morilci, kaos, politika, odvisnosti, nasilje v družini, ločitve, zloraba in ustrahovanje otrok. Ob takšnih novicah je jasno, da odrasli še niso ugotovili, kako upravljati svoje lastne občutke in čustva.

Kako lahko torej takšni odrasli učijo svoje otroke o čustvenem zdravju, ko pa sami živijo v svetu, ki je čustveno popolnoma nezdrav? Ali takšni odrasli sploh vedo, kaj je čustvena vzgoja otrok?

Čustveno zdravi ljudje ne potrebujejo zatirati drugih. Čustveno zdravi ljudje ne sovražijo drugih zaradi njihovih razlik. Večja verjetnost je celo, da bodo videli podobnosti z njimi. Čustveno zdravi ljudje nikoli ne menijo, da so boljši od drugih brez kakršnegakoli razloga. Čustveno zdravi ljudje se znajo izražati in so redko v nasilnih zvezah. Čustveno zdravi ljudje ne lažejo, ne varajo in ne zlorabljajo drugih. V splošnem so čustveno zdravi ljudje srečni ljudje.

Čustvena vzgoja otrok

Proces razmnoževanja je pogosto deležen manj osredotočenja in razmišljanja kot načrtovanje počitnic. Ob tem je lahko jasno, da je čustvena vzgoja otrok nekaj, na kar večina bodočih staršev niti ne pomisli.

Čustvena inteligenca se prične razvijati v najzgodnješih letih. Vse najmanjše izmenjave, ki jih imajo otroci s svojimi starši, učitelji in drug z drugim nosijo čustvena sporočila. ~ Daniel Goleman

Kako lahko torej svojim otrokom pomagate, da bi postali zdravi, srečni, produktivni in ljubeči odrasli, kakršne si želi večina staršev? Navajamo 4 nasvete za vzgojo čustveno inteligentnih otrok, na katere boste ponosni. 

Čustvena vzgoja otrok #1: Prenehajte zanikati svoja čustva

Ljudje smo rojeni za odprtost in dojemljivost. Otroci opazijo vse mogoče stvari, ki jih odrasli zgrešijo. Večina otrok je po naravi intuitivnih in vedoželjih. Njihovo okolje lahko bodisi to naravo neguje ali pa zatre. Kar otroci potrebujejo je nekdo, ki jim bo pomagal identificirati in izražati to, kar doživljajo. Občutki in čustva imajo namen. Otroci z nami delijo informacijo, ki je nujna za uspešno usmeritev v življenju. Če odrasli niso iskreni glede svojih lastnih čustev in občutkov, kako lahko potem učijo otroke, da bodo iskreni glede svojih?

Čustva, ki jih imamo ljudje, niso problem. Problem lahko nastane, kadar z njimi ne znamo upravljati. Starši pogosto zmotno mislijo, da morajo svoje otroke obvarovati pred njihovimi lastnimi čustvi in občutki. Z njimi niso iskreni in jim svoja čustva tajijo. To lahko otroka zmede in zamaje njegovo povezavo s tem, kako čustva izgledajo. Starši na tak način svojega otroka prepričajo, da se morajo slaba čustva zatreti.

Če otrok vidi, da ste žalostni, mu to priznajte in se z njim pogovorite. Ni potrebe, da čustva znašate nad njim, le razložite mu, kaj vaša čustva pomenijo vam in ga potolažite, da zanje ni kriv on. Če ga krivite za to, kako se počutite, bo to na njem pustilo doživljenjsko posledico v smislu odgovornosti za vaša čustva in čustva drugih. S tem, ko mu priznate, da je pravilno ugotovil vaše počutje, negujete njegovo naravno intuitivnost in čustveno inteligenco. Vse to bo prispevalo k njegovemu mentalnemu zdravju.

Čustvena vzgoja otrok #2: Prenehajte razvrščati čustva kot dobra in slaba

Vam je kadarkoli kdo rekel nekaj v smislu “Ne smeš se tako počutiti”?

Če sprejmemo svoja čustva in občutke, ne glede na to, kako grozna so, se naučimo ta čustva preoblikovati. Ko se naučimo sprejeti svoja čustva, pa lahko prenehamo soditi čustva svojih otrok. To jim bo omogočilo, da svoja čustva prepoznajo in jih izrazijo brez sramu. Le tako se bodo lahko iz teh čustev nekaj naučili in jih preoblikovali. Vsa čustva so del človeške izkušnje. Otroci potrebujejo nekoga, ki jim pomaga njihova čustva in občutke razumeti in ne nekoga, ki jih poskuša zatreti ali jih zaradi tega celo soditi.

Zapomnite si, da kar se ne izrazi, se lahko inscenira. In to se dnevno dogaja v šolah.

Čustvena vzgoja otrok #3: Izognite se vsiljevanju svojega mnenja svojim otrokom

Če želite vedeti, kaj se dogaja v glavi vašega otroka, ga morate vprašati. Bodite radovedni glede tega, kako vaš otrok doživlja neko stvar, kaj se dogaja v šoli, doma ali na svetu. Kadar svojega otroka poslušate, namesto da mu vsiljujete svoje mnenje in svoje poglede, se bodo naučili sprejeti sami sebe in ceniti svoje lastne poglede. Poleg tega bo poznavanje otrokovega razmišljanja tudi vam omogočilo boljši nadzor nad krizo in dajanje boljših napotkov. Starši so vedno vodje in trenerji, ki se gibljejo med opazovalcem in aktivnim udeležencem v težavi.

Zapomnite si, da vaši otroci niso vi, niti niso vaš podaljšek. Vaši otroci so samostojne osebe, s svojimi lastnimi mislimi, občutki, čustvi, pogledi in idejami. Bodite radovedni glede tega, kdo je vaš otrok in kakšne lastnosti ima. Sprejmite jih in jih negujte. Bodite potrpežljivi glede njihovih slabosti. Prenehajte pričakovati, da bodo vaši otroci živeli po vaših standardih.

Čustvena vzgoja otrok #4: Soočite se s svojimi čustvi

Če niste razrešili svojih lastnih čustvenih težav, ali če jih slabo razumete, potem ne boste zmožni pomagati otrokom pri upravljanju njegovih. Če se bojite svojih lastnih čustev in občutkov, potem se boste izogibali otrokovih. Nikoli ni enostavno gledati sovjega otroka, ko trpi. Bolje, kot ste pripravljeni na svoja čustva, lažje se boste spopadli z otrokovimi in lažje mu boste pomagali. Stvar ni v tem, da ste popolni. Pomembno je le, da se prikažete in ste sposobni biti ob otroku.

V pomoč vam je lahko, da se ozrete nazaj v svoje otroštvo in pridobite razumevanje o svojih čustvih. Poskušajte pri sebi odpraviti tisto, kar je zatiralo razvoj vaših čustev pri vaših starših. Predvsem pa se ne bojte izobraževati in na novo naučiti stvari, o katerih niste nikoli do sedaj razmišljali.

 

Vir: Tiny Buddha

Error: Contact form not found.

1...434445...54Stran 44 od 54