O Sloveniji

Večkrat si obiskal Slovenijo. Sodeloval si tudi v oddaji Štartaj Slovenija, ki je bila sponzorirana s strani Ustvarjalnika. Kaj mi lahko poveš o tej izkušnji?

George Deriso: Obožujem Slovenijo! Verjamem, da je trenutna generacija mladostnikov pozicionirana tako, da bo pospešila ekonomijo države in jo povzdignila v pomembno silo vpliva na celotno regijo. Še veliko več bi rad prinesel Sloveniji, tako preko televizije (kar je bila zame zabavna izkušnja), a kar je še bolj pomembno, tudi preko njenega finančnega, pravnega, vladnega in izobraževalnega sektorja in institucij, ki se morajo prilagoditi novi realnosti obstoja, ki sega daleč preko socializma.

Prav tako si obiskal podjetji Steklarna Hrastnik in Metal Ravne, predaval pa si v KMKC Kompleksu. Kaj so po tvojem mnenju dobre in slabe strani Slovenije? Ali lahko primerjaš poslovne priložnosti v Sloveniji z ameriškimi ali na primer azijskimi?

George Deriso: Entuziazem, s katerim so mladostniki sprejeli podjetništvo, se mi zdi izjemen! Vsi se radi učijo in ustvarjajo. Nekaj časa bo potrebno, da se razbijejo in spremenijo zakoreninjena kulturna prepričanja, da je neuspeh slab, da mladi ljudje ne vedo, kaj govorijo in tako naprej. Slovenija ima velik potencial, da postane središče poslovnega in ekonomskega dogajanja v njeni regiji – ima ga veliko več kot mnoga področja v Ameriki ali Aziji. Vendarle pa mora Slovenija, če želi izkoristiti te prednosti, imeti pogumno vodstvo. Poglejte na primer Estonijo, kaj počnejo. Neverjeten napredek.

Slovenija ima velik potencial, da postane središče poslovnega in ekonomskega dogajanja v njeni regiji.

Podjetništvo

Priporočaj mi knjigo, ki jo je nujno potrebno prebrati, iz področja osebne rasti ali poslovanja.

George Deriso: “Thinking Fast and Slow” – Daniel Kahnemann.

Tvoja strast je delo z ljudmi. Si učitelj. Česa pa si se sam naučil od svojih študentov?

George Deriso: Ogromno! Vedno, ko poučujem, se učim. Učim se o lastnostih posameznikov in generacije kot celote. Učim se o novih izdelkih, storitvah in trendih. Učim se o njihovem svetu in kako se razlikuje od mojega. Vedno je fascinantno!

Spregovoriva o poslovnemu načrtovanju in razvoju strategije. Si velik strokovnjak. Kaj so najpogostejše napake, ki jih storijo mladi podjetniki?

George Deriso: Resnična vrednost pri poslovnem načrtovanju ni poslovni načrt kot končni izdelek, temveč proces načrtovanja in razmišljanja, kaj storiti vnaprej, še preden začnemo s podjetjem. Sam poslovni načrt je koristen pri komunikaciji z drugimi (partnerji, zaposlenimi, investitorji itn.), a njegova prava vrednost se skriva v tem, da nam podjetnikom pokaže, kako razmišljamo o poslu. Podjetniki naredijo mnogo pogostih napak, zaradi česar sta praksa in neuspeh tako nujna pri procesu. Bolje se bi bilo vprašati, kaj so najbolj destruktivne napake. Napake, ki so uničujoče za nova podjetja, vključujejo podjetnike, ki se ne poznajo dovolj, ustanovitelje, ki ne poslušajo svojih kupcev, vodje, ki so tako zavezani svojemu načrtu, da ga bodo izvršili, četudi vidijo, da ne deluje, sestavljanje napačne ekipe, vključevanje napačnih investitorjev in nepozornost na finančni tok.

Se kdaj ustrašiš velikega zahtevnega projekta? Kako se spoprijemaš z dvomi? Kako takrat organiziraš svoje misli, delo in čas?

George Deriso: Upravljal sem velike večletne projekte (tudi sedaj se ukvarjam z enim, ki bo po pričakovanjih trajal od 5-7 let, preden se zaključi) in ena stvar jim je skupna: sestavljeni so iz veliko zelo majhnih projektov. Začneš tako, da postaviš okvirje, kako bi naj projekt napredoval, identificiraš tipe ljudi, ki jih potrebuješ v svoji ekipi, da lahko opraviš zastavljeno delo, nato z njimi sodeluješ pri pripravi podrobnosti in nazadnje določiš zadolžitve ter časovnico projekta. Ko s tem opraviš, se začneš ukvarjati s predvidevanjem stroškov in zastavljanjem soodvisnosti nalog – na primer, katere naloge se morajo izvršiti, preden se lahko posvetimo nadaljnjim korakom. To je tvoj projektni načrt. Načrt se z ekipo redno pregleduje (denimo enkrat tedensko) in nadzira napredek ter opravlja potrebne prilagoditve. Projektni načrt mora predstavljati vse manjše projekte, ki ga sestavljajo. Prava znanost je v tem, da si sposoben zelo velik projekt razstaviti na njegove posamezne korake.

Kaj se ti zdi pri podjetništvu najtežje?

George Deriso: Najeti odlične ljudi, odpustiti tiste, ki ne sodijo zraven, upravljati z denarjem in denarnim tokom, da bo skladen z naraščajočimi potrebami podjetja.

Kaj bi svetoval nekomu, ki ima ideje, potencial, je deloven, vendar ga je strah javnega izpostavljanja?

George Deriso: Tudi javno izpostavljanje zahteva prakso. Večkrat ko se postaviš pred ljudi, boljši in bolj izkušen postaneš. Vsakokrat, ko imaš priložnost, jo moraš zagrabiti, in vsakokrat, ko jo zagrabiš, zaprosi za iskrene povratne informacije. Nikoli ne nehaj prakticirati in nikoli se ne nehaj učiti.

V svoji karieri si prav tako delal za velike multinacionalke kot so AT&T, Apple Computer in Gartner Inc. Bi lahko trdil, da je delo v takšnem okolju bila pozitivna izkušnja za nadaljnji razvoj tvoje kariere? Bi takšne začetke priporočal mladim podjetnikom?

George Deriso: Ne glede na to, kje delaš, moraš prežati na priložnosti za učenje in rast. To pomeni, da moraš prav tako imeti občutek za to, kaj želiš na dolgi rok, in pripravljenosti biti odprte glave. Sovražil sem AT&T, a sem se ogromno naučil o tem, kakšen je nepravilen način za upravljanje z ljudmi in posli. Oboževal sem Apple in se učil podjetništva, tako da sem ustvaril številne samostojne poslovne enote, ki še danes obstajajo. Pri Gartnerju sem se veliko naučil o upravljanju z velikim številom ljudmi in projektov. Dokler imaš čas in si se pripravljen učiti, te velike organizacije lahko razsvetlijo.

Ne glede na to, kje delaš, moraš prežati na priložnosti za učenje in rast.

Načrtovanje finančnega toka – prihodki/odhodki: kaj upoštevati?

George Deriso: Najpomembnejša finančna metrika za startup podjetje je finančni tok. Pogosta napaka, ki jo podjetniki počnejo je, da nimajo pregleda nad finančnim tokom in se raje zanašajo na bančne izpiske in lastne razpredelnice, na podlagi katerih se odločajo za nakupne odločitve. Problem pri teh je, da ne povedo celotne zgodbe. Ne moreš videti, kje moraš zapraviti denar v prihodnosti in kako to vpliva na tvoje nakupne odločitve danes. Pogosto ignoriran problem je tudi sezonskost. Jasno je, da boš prodal več težkih plaščev pozimi, ni pa tako očitno, kako bo proračunski cikel nekega podjetja ali vladne organizacije vplival na tvojo prodajo njim, na primer.

 

Odklikaj na 3. stran intervjuja…