Zakaj praznujemo prvi maj – mednarodni praznik dela?

Praznik dela, prvi maj
Praznik dela, prvi maj

Mednarodni praznik dela, ki ga pri nas praznujemo na prvi maj in je državni praznik ter dela prost dan, praznujejo v mnogih državah po svetu, menda več kot 80-ih. Običajno se torej praznuje okoli prvega maja, a datum se razlikuje od države do države. Povezujemo ga z začetkom pomladi kot tudi s praznovanjem delavcev.

Kaj spremlja praznovanje?

Praznik dela izhaja iz prizadevanj delavskega gibanja, da bi obeležili ekonomske in socialne dosežke delavcev. Slovesnosti, povezane z majskim dnem (ang. May Day) izvirajo iz stoletja starih tradicij iz vsega sveta. Na Havajih majski dan poznajo pod imenom “Lei Day”, na katerega praznujejo kulturo otoka. Na majski dan v mnogih krajih Velike Britanije še vedno kronajo majsko kraljico. Ponekod lahko še vedno vidimo mlaje, procesije pa spremljajo ljudje, ki se oblečejo v kostume (pogosto v konje). Tudi na Oxfordu vzdržujejo tradicijo, kjer otvoritev majskega dne poteka tako, da pevski zbor fakultete Magdalen College poje z vrha kapelskega stolpa. V Mehiki se praznik dela imenuje “Primero de Mayo” in je državni praznik, ki slavi delavce. Nekatere komunistične, socialistične in anarhistične skupine organizirajo parade in proteste, s katerimi promovirajo in varujejo delavske pravice.

Praznik dela praznujejo povsod po svetu

Prvi maj je državnik praznik v mnogih evropskih državah, vključno s Finsko, Francijo, Nemčijo, Italijo, Norveško, Poljsko, Slovaško, Slovenijo, Španijo in Švedsko. Praznuje se tudi v državah centralne Amerike, kot sta Kostarika in Panama, ter v nekaterih delih Karibov, vključno s Kubo. Kot rečeno, je tudi državni praznik v Mehiki. V Južni Ameriki ga obeležujejo v državah kot so: Argentina, Bolivija, Brazilija, Čile, Ekvador, Gvajana, Peru, Urugvaj in Venezuela. Prvi maj je prav tako državni praznik v Rusiji in nekaterih azijskih državah, kot so Kitajska, Tajska in Vietnam.

Praznik dela ali delavski dan v ZDA in nekaterih državah, kot sta Avstralija in Kanada, praznujejo na različne datume (v ZDA denimo prvi ponedeljek septembra vsako leto).

Praznik dela oz. majski dan – o čem je govora?

Praznik izvira iz antičnih grških festivalov, kot je “Anthesteria”. Majski dan je prvotno slavil pomlad in preporod, ki smo mu priča v naravi v tem letnem času. Tradicionalno majski dan zaznamujeta zbiranje rož in obredi, kot je plesanje okrog mlaja, s katerim se slavi plodnost. V zadnjih letih je, posebno v socialističnih in komunističnih državah, majski dan postal delavski festival, ki poveličuje vojaška in industrijska prizadevanja države.

Gibanje, s katerim so želeli delovni čas zmanjšati iz 10-ih na 8 ur, se je začelo po ameriški Državljanski vojni. Šlo je za ambiciozne cilje Nacionalne delavske zveze, katere prvi kongres je potekal leta 1866. Do leta 1868 so kongres in šest držav sprejeli zakonodajo 8-urnega delavnika. Tradicija prvega maja kot mednarodnega praznika dela se začenja leta 1886, ko je Federacija organiziranih obrti in delavskih zvez na ta dan izvedla izgrede, s katerimi so zahtevali več delavskih pravic, vključno z uzakonjenim 8-urnim delavnikom.

V mnogih državah so si 1. maj izborile delavske organizacije s hujskanjem in agitacijo, ki so jo podprle socialistične stranke. V Nemčiji se je takšna agitacija izkazala za neplodno, praznik 1. maja pa je ljudstvu podaril Hitler leta 1933, čemur je kmalu sledila ukinitev trgovinskih zbornic. V Veliki Britaniji so leta 1978 ustanovili praznik “May Day Bank Holiday”, namenjen sindikalistom trgovinske zbornice, a se je praznoval prvi ponedeljek v maju, s čemer so minimizirali poslovno škodo.

Na Kitajskem so v 90-ih letih dvajsetega stoletja delavski dan raztegnili na tri dni. Na tak način je kitajska vlada vzpostavila – skupaj z vikendi –  kar sedemdnevni praznik. Milijonom so tako omogočili, da se lahko med tem obdobjem odpravijo na potovanja. Leta 2008 je kitajska vlada z novimi ukrepi ponovno skrčila praznik na en sam dan, a istočasno oživela tri tradicionalne kitajske praznike.

Simboli in vraževerja

Rimljani so priredili festival Flori, boginji cvetja in pomladi, in so ga praznovali med 28. aprilom in 3. majem. Mnogi antični običaji, povezani z majskim dnem, tako izhajajo iz starodavnih rimskih festivalov cvetja in podobnih antičnih grških festivalov. Ti vključujejo zbiranje vej in cvetja, izbiranje ali kronanje majske kraljice in plesanje okoli grmovja, drevesa ali okrašenega mlaja. Športne aktivnosti in slavnosti, ki se odvijajo na ta dan, simbolizirajo preporod narave in človeško plodnost. V Španiji za mlaj uporabijo visok borovec. Okrasijo ga s trakovi, biseri in jajčnimi lupinami, medtem ko ljudje plešejo okoli mlaja in pojejo majske pesmi.

V Sloveniji, jasno, na predvečer prvega maja zakurimo kresove. Tradicija ima stare korenine. Sodeč po poganskem verovanju boginja plodnosti Maja potrebuje za preporod narave tudi moškega. Kdo bi bil bolj primeren kot Kresnik, moški simbol ognja in kresa? Kasneje se je razširilo tudi vraževerje, da se na ta dan z neba spuščajo čarovnice in naši predniki so jih s kurjenjem kresov in pokanjem možnarjev želeli pregnati.

 

Vir: Time and Date