10 dokazanih nasvetov, kako izboljšati vajino zvezo

Nejc Krumpačnik
-
0
10 dokazanih nasvetov, kako izboljšati vajino zvezo

Kako zadovoljnega se počutite v vašem odnosu, ima veliko opraviti s tem, kako povezanega se počutite s partnerjem. Kako izboljšati zvezo in ustvariti takšno zvezo, ki vam jo bodo zavidali, je torej vprašanje, vredno temeljitega razmisleka in ukrepanja.

Kako izboljšati zvezo?

Ste se tudi vi znašli v situaciji, ko je začela vajina zveza škripati in to vpliva tudi na ostala področja vašega življenja? Se trudite izboljšati vajin odnos, pa imate občutek, kot da se vrtite v začaranem krogu? Pripravili smo vam nekaj napotkov, kako spremeniti način vedenja in dojemanja partnerskega odnosa.

Spoznajte torej, kako izboljšati zvezo, da bi s tem izboljšali tudi svoje življenje nasploh.

1. Utrdita vajino prijateljstvo

Raziskave kažejo, da na naše sposobnosti po povezovanju z drugimi (naš stil navezovanja) vplivajo naše izkušnje iz otroštva. Sodeč po Priorju in Glasserju (2006) ima 65 odstotkov otrok brezskrben način navezanosti, preostalih 35 odstotkov pa negotovega. Pri odraslem človeku lahko negotovo obliko navezanosti povezujemo z nekaterimi težavami v odnosih, kot so ljubosumje, obsesija ter čustvena nihanja.

Dobra novica je, da lahko takšna vedenja popravite, postanete bolj gotovi pri navezanosti in se s partnerjem bolj povežete. In to ne glede na vaš trenutni vzorec obnašanja ali razmišljanja. Kako?

S partnerjem morata razviti globlje prijateljstvo. Da bi to dosegla, morata več časa preživeti pri opravljanju stvari, ki jih oba rada počneta. Obenem pa se redno sprašujta, kaj vama je všeč, kaj vama ni, kaj vaju spravlja ob živce, kakšne nove interese imata, … Ljudje se sčasoma vendarle spreminjamo.

2. Cenita drug drugega

Če se sprašujete, kaj je pripeljalo do razkola med vama ter kako izboljšati zvezo, pomislite. Ko sta začela hoditi, sta se resnično trudila, da bi navdušila drug drugega. Drži?

Ena izmed skrivnosti, kako izboljšati zvezo in kako do dolge, izpopolnjujoče ljubezni je, da aktivno cenita drug drugega. Ni potrebno, da ravno skačeta na glavo drug za drugega. Redno pa se potrudite partnerju pokazati, da ga cenite in imate radi, kar bo naredilo čudež za vajin odnos.

Če ne veste, kje bi začeli, lahko pričnete z dajanjem komplimentov. Povejte ji/mu, da je videti odlično ali pa se ji/mu zahvalite za njene organizacijske sposobnosti, ko vas opomni, da morate poklicati mamo. Edino pravilo je, da resnično mislite, kar rečete.

3. Osredotočita se na sedanjost, da bi si zagotovila prihodnost

Sposobnost pripeljati vaš odnos skozi težke čase ima veliko opraviti s tem, da sta oba na voljo tukaj in zdaj. Na žalost se mnogo parov sčasoma zaradi različnih razlogov oddalji drug od drugega, zaradi česar ne preživi težkih časov.

Da bi zgradili trdno razmerje, začnite prepoznavati (namesto ignorirati) običajne trenutke v življenju. Če na primer vaš partner želi z vami deliti nekaj, kar je prebral na spletu, si vzemite minuto in ga poslušajte. Četudi samo zamrmrate v odgovor. Morda se sliši čudno, a če zberete dovolj majhnih stvari, vam bo partner stal ob strani, ko ga boste resnično potrebovali.

4. Ne pačita realnosti

Raziskovalci že dolgo vedo, da se nesrečni pari osredotočajo na negativne stvari v njihovih odnosih. V eni izmed zgodnejših študij, ki sta jo leta 1980 opravila Robinson in Price, so ugotovili, da nesrečni pari podcenjujejo pojav veselih dogodkov v odnosu za 50 odstotkov.

Tudi Fincham, Beach in Baucom (1987) so ugotovili, da so posamezniki v nesrečnih razmerjih nagnjeni k mnenju, da se njihovi partnerji vedejo z negativnimi nameni. Kako izboljšati zvezo, ki temelji na negativnosti?

Če se vam zdi, da ste ujeti v rutino takšnega popačenega razmišljanja, se naslednjič, ko boste imeli negativno misel o tem, kar je naredil vaš partner, raje domislite bolj nevtralne razlage za njegova dejanja. Še ena strategija je, da premislite, če bi tudi sebe sodili tako ostro, če bi vloge bile zamenjane. Pogosto se spomnite dobrih časov, ki sta jih preživela skupaj.

5. Delita si moč

Če moški ni pripravljen deliti moči s svojo partnerico, se bo takšno razmerje uničilo v kar 81 odstotkih primerov, pravi raziskava, ki jo je opravil John Gottman. Oklepanje moči vas bo morda v karieri pripeljalo daleč, na področju ljubezni pa vas bo zagotovo uničilo.

Vaša partnerica se bo počutila, kot da njeno mnenje ne šteje in da vam ničesar ne pomeni. Da bi rešili razmerje, morate razviti bolj sprejemljiv pristop, ki vodi do kompromisov. Za začetek lahko recimo prakticirajte tako, da začnete popuščati pri temah, ki vam niso izjemno pomembne.

6. Razumita jezo

Izbruhi jeze so nekaj običajnega tudi v zdravih razmerjih. Zaskrbljeni morate biti, ko jeza postane del vsakdana. Sue Johnson, terapevtka in pionirka na področju terapije, ki se osredotoča na čustva, pravi, da je jeza sekundarna emocija. Druge primarne emocije so žalost, strah pred izgubo in podobno, ki jih lahko najdemo za izraženo jezo.

Razmislite o zadnjem prepiru z vašim partnerjem in uporabite to znanje, da bi resnično razumeli, kaj sta želela sporočiti drug drugemu. Spreglejte jezen ton, s katerim sta se prepirala in videli boste, da imata v razmerju oba potrebe, ki jih je potrebno nasloviti. Na primer, “Si deloholik!” lahko morda v resnici pomeni “Pogrešam te in želim preživeti več časa s tabo.”

7. Poiščita skupne cilje

Študija, ki so jo opravili v sodelovanju z eno izmed britanskih spletnih strani za zmenkarije, je ugotovila, da 13 odstotkov parov več nima enakih ciljev. Takšna situacija predstavlja tikajočo bombo. Raziskava je namreč pokazala, da imajo pari, ki si delijo sanje in cilje, dlje trajajoče in bolj zadovoljujoče odnose.

Če ste mnenja, da se zadnje čase s partnerjem na tej fronti ne ujameta najbolje, se pogovorita o filozofiji življenja. Cilj je, da ugotovita, kaj želita v življenju, kako želita, da se razvija vajin odnos in kaj vama te stvari pomenijo. Poiščita skupne točke in poiščita načine, kako delati na skupnih ciljih.

8. Osredotočita se na to, kar se da popraviti

Dokler se zaradi prepira ne počutite, kot da ste preživeli čustveni vrtiljak, ga imejte za popravljivega. Ena izmed glavnih tem, ki povzroča napetosti v odnosih, so finance. Študija, ki jo je opravil ekonomist Jay Zagorsky, je razkrila, da ima 33 odstotkov parov zelo različne poglede na prihodke, premoženje in dolgove. Začetno obdobje skupnega življenja je lahko še posebej stresno zaradi monetarnih skrbi.

Da ta problem ne bi ušel izpod nadzora, se s partnerjem usedita in izdelajta celovit načrt, kako upravljati s financami. Vključita vse resurse, ki vama bodo pomagali, da se obdržita na zeleni veji. Pri tem pa je pomembno, da oba živita s to novo ureditvijo, ali pa zveza ne bo funkcionirala. Uporabita to metodo tudi pri naslavljanju drugih problemov v življenju, ki so popravljivi.

9. Prekinita negativne vzorce

Težavna razmerja pogosto sledijo vzorcu zahteva-umik. To pomeni, da je eden izmed partnerjev bolj kritičen in ima velike zahteve, medtem ko se drugi kot odgovor na konflikt umakne ali zapre vase.

Terapevt Douglas Tilley pravi, da je v 85 odstotkih primerov moški tisti, ki se umakne. Razlog je morda biološki – moški kardiovaskularni sistem je bolj dojemljiv za stres, zaradi česar ignoriranje partnerja lahko postane poskus izogibanja neprijetnim občutkom.

Da bi prekinila ta negativni vzorec, dajte naslednjič, ko stvari postanejo vroče, partnerju jasno vedeti, kaj se dogaja z vami, tako da mu rečete: “Vidim, da ti je ta tema pomembna. Preveč sem jezen, da bi o tem razpredal zdaj, tako da se o tem pogovoriva kasneje, ko se bova oba umirila.”

10. Sprejmita nerešljivo

Sodeč po besedah Johna Gottmana, ki se ukvarja s preučevanjem razmerij, je kar 69 odstotkov konfliktov v razmerjih trajnih. To pomeni, da se vrtijo okoli takšnih tem, ki se pojavljajo, ne glede na to, kako dolgo sta partnerja že skupaj kot par. Če vidite, da problem prebuja boleča čustva, imate pred nosom takšnega, ki je vztrajen. Pri teh je še posebej pomembno, da najdete način, kako izboljšati zvezo. In to čimprej.

Da te težave ne bi uničile vašega razmerja, morate nasloviti večje probleme, ki ležijo pod njimi. Pogovorita se, kaj vama te stvari pomenijo. Ko govori vaš partner, je vaša naloga, da poslušate. Ne obsojajte in ne poskušajte se postaviti v njegovo kožo. Ko ste na vrsti vi, se vloge obrnejo. Sedaj je partnerjeva naloga takšna, da vas posluša. Počasi se približajte občutljivim temam in se poskušajte strinjati ali ne strinjati. Najbolje pa bo, če vsak od vaju vsaj malo popusti.

Spoznali ste 10 nasvetov, ki vam bodo zagotovo pomagali pri odpravi težav v zvezi. Na vas je, da jih redno prakticirate.

 

Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂

 

Se želiš pridružiti največji družini motivirancev v Sloveniji?

Prehrana starostnikov

Mario Sambolec
-
0
Prehrana starostnikov

Prehrana starostnikov je lahko zaradi pomanjkanja apetita in znanja ljudi težavna. Težave pri prehrani starejših so precej podobne prehrani otrok – večinoma jedo tisto, česar ne potrebujejo in jim prej škodi, kot koristi.

Prehrana starostnikov in bolezni

Pri starejših gre izpostaviti 3 točke, na katere lahko najbolj vplivamo s prehrano in življenjskim slogom:

  1. Kosti in mišice (sarkopenija, osteopenija, osteoporoza).

  2. Srce (ateroskleroza, kap in srčno popuščanje, telesne zmogljivosti).

  3. Možgani (alzheimerjeva demenca).

Izrazi pod prvo točko pomenijo:

  • sarkopenija (s starostjo pogojen upad mišične mase),

  • osteopenija (zmanjšanja kostne mase zaradi spremenjenega razmerja med izgubljeno in obnovljeno kostno maso),

  • osteoporoza (končna bolezen z zmanjšanjem kakovosti in količine kostnine).

Preberite več: Beljakovine in osteoporoza

Vse troje je tesno povezano z beljakovinami (razpoložljivostjo esencialnih aminokislin). S starostjo postajamo manj učinkoviti pri izkoriščanju beljakovin iz prehrane za obnovo in gradnjo mišičnega ter kostnega tkiva. Prehrana starostnikov bi morala tako vsebovati višje vsebnosti beljakovin, kar pa starejšim osebam praviloma ni v navadi (Vir).

Zaradi manj aktivnosti, se pogosto zmanjšajo tudi kalorične potrebe (zmanjša se apetit). Kot prvo skupino živil s krožnika starejši omejijo živila, kot so meso, ribe, jajca, … se pravi, večino beljakovin (česar ironično potrebujejo več), katere nadomestijo z maščobami in ogljikovimi hidrati – v splošnem s hranilno revnejšimi ter volumsko manjšimi obroki, ki pa so vendarle kalorično bogati. To pogosto privede do nabiranja odvečne telesne teže in nikakor ne pripomore ustaviti izgubo mišične ter kostne mase.

Prehrana starostnikov bi morala vsebovati manj ogljikovih hidratov in več beljakovin. Novejše študije zato priporočajo starejšim povišati količino beljakovin v prehrani. Njihov delež naj bi znašal vsaj 30-35 odstotkov celokupnega dnevnega kaloričnega vnosa (Vir).

Kako to doseči?

Pri nekaterih je možno zgolj s prilagoditvijo prehrane. Na način, da pri vsakem od treh glavnih obrokov izberejo zadostno količino mesa, jajc, rib in naravnih mlečnih izdelkov iz posnetega mleka (skuta, grški jogurt). Zaradi izrazitega občutka sitosti, ki je povezan z višjim vnosom beljakovin, bo to za nekatere precej težko in nepraktično. V takšnih primerih se izkažejo koristi prehranskih dopolnil. Prve v vrsti so sirotkine beljakovine v prahu (ang. Whey) ali dopolnilo esencialnih aminokislin (EAA) (Vir).

Framinghamska študija

Framinghamska študija osteoporoze je v štiriletnem obdobju preučila 615 starostnikov s povprečno starostjo 75 let. Količina beljakovin, ki so jih testiranci uživali dnevno, je segala od minimalnih 14 g dnevno, pa vse do 175 g (Vir). Tistim, ki so uživali več beljakovin, so izmerili manjši upad kostne mase, tako v stegnenici, kot v hrbtenici. Ugotovljeno je, da:

  • višji vnos živalskih beljakovin ne kaže nikakršnih negativnih učinkov na skelet,

  • je kalcij izkoriščen mnogo bolje v prehrani z več beljakovinami, četudi se ga nekoliko izgubi z urinom.

Framinghamska študija je zaradi svojega obsega in poglobljene razprave le ena odmevnejših v vrsti mnogih. Kasneje so opravili še metaanalizo*, ki je dodatno potrdila pozitivno povezavo med beljakovinami v prehrani in gostoto kostne mase (Vir).

*združen pregled vseh študij opravljenih na to temo med leti 1966 in 2007

Povezava med beljakovinami in osteoporozo je videti prej obratna, kot vzročna – osebe z več beljakovinami v prehrani imajo praviloma trdnejši skelet (“močnejše” kosti) in več puste mišične mase (manj telesne maščobe).

Preberite več: Pomen beljakovin v prehrani

Poleg beljakovin, ki so očitno zelo pomemben dejavnik za zdravje kosti in mišičja, ne gre zanemariti vloge telesne aktivnosti – vadbe za moč, konkretno. Česar ne uporabljaš, izgubiš, preprosto rečeno. To velja tudi za mišice in kostno maso. Trening za moč ponudi nezamenljiv stimuli, ki sproži pozitiven odziv v smeri gradnje novega tkiva. Ključna je torej pravilna prehrana starostnikov, ki naj vključuje veliko beljakovin, in pa vsakodnevno gibanje.

Ključna hranila za zdravje kosti, srca in možganov

Vitamin K2

Vitamin K je slabo poznan in pogosto spregledan vitamin, ki si zasluži bistveno več izpostave. Posebej pri nekom, ki je “moderen” v prehranskih navadah in se izogiba živilom živalskega porekla.

V naravi je prisoten v dveh oblikah: »rastlinski« K1 (filokvinon) in »živalski« K2 (menakvinon). Ljudje smo si izmislili še tretjo obliko – K3 (menadion), ki je sintetičen in trenutno opredeljen kot varen za uporabo pri krmi živali (povezava).

Vitamin K ima odločilno besedo pri strjevanju krvi in je nepogrešljiv za zdravje srca, žilja ter kosti. Izboljšuje občutljivost na delovanje inzulina (ščiti pred sladkorno boleznijo tipa 2), deluje proti Alzheimerjevi bolezni in nekaterim oblikam raka. Prehrana starostnikov mora za preprečevanje omenjenih bolezni vsebovati zadostno količino vitamina K.

  • K1 je prisoten v zeleni zelenjavi, predvsem v ohrovtu, in se pretežno uporabi za procese strjevanja krvi.

  • K2 najdemo v siru, maslu, jajčnem rumenjaku, jetrih, rdečem mesu, surovem mleku in mlečnih izdelkih iz surovega mleka ter fermentirani zelenjavi (kislo zelje). Odgovoren je za večino koristi tega vitamina, dodatno usmerja kalcij na primerna mesta v telesu – v kosti, zobe in ne na stene žil, kot se pogosto zgodi ob primanjkljaju in lahko privede do srčno-žilnih težav.

  • K2 je v paru z vitaminom D3 tudi eno najmočnejših prehranskih orožij za preprečevanje osteoporoze in jačanje odpornosti.

  • Večino koristi dosežemo z dodatkom 100-200 mcg K2, po možnosti z vitaminom D3 (priporočila za uporabo dopolnila D3)

Preberite več: Vitamin K2

Vitamin D

Leta 2005 so nizozemski raziskovalci sporočili javnosti, da nizke ravni vitamina D močno pogojujejo telesne zmogljivosti. »Študija jasno kaže, da je zmogljivost živčno-mišičnih povezav pri ljudeh z nizkimi stopnjami vitamina D znatno slabša, kot pri ljudeh z ustreznimi količinami,« pravi Ilke Wicherts, nosilka nizozemske študije (Vir).

Leta 2007 so raziskovalci dnevnika za gerontologijo (veda o starosti, staranju in starih ljudeh) v študiji, imenovani InChianti, iskali dejavnike tveganja za invalidnost oziroma telesno nezmožnost v poznem življenjskem obdobju – nekaj, za kar verjamem, da nima nihče izmed nas srca opazovati niti od daleč (Vir).

Študija je upoštevala več kot 1000 sodelujočih, starih 65 let in več, živečih v italijanski pokrajini Chanti (slovi po odličnem toskanskem rdečem vinu, mimogrede). Zaključki povezujejo status vitamina D sorazmerno z nivoji telesnih sposobnosti. Imetniki najnižjih vrednosti vitamina D so si brez izjem lastili tudi najslabše rezultate pri testih, namenjenih oceni telesnih zmogljivosti (preizkuse moči prijema, ravnotežja, ipd.). Število merjencev z resnejšim primanjkljajem vitamina D, se pravi z vrednostmi nižjimi od splošnih dnevnih priporočil (RDA), je znašalo kar 30 odstotkov.

Preberite več o pomenu vitamina D.

Vitamin C

Vitamin C je vodotopen in nujno potreben za naše zdravje. Ljudje ga ne zmoremo proizvesti sami, zato je zadosten vnos s prehrano ključen.

Vlogi vitamina C sta predvsem dve:
1. Kot antioksidant – ščiti pred prostimi radikali in reaktivnimi kisikovimi spojinami (ROS).
2. Kot kofaktor pri najrazličnejših encimskih reakcijah v našem telesu.

Odgovoren je za gradnjo kolagena, kateholaminov (adrenalin, dopamin) in karnitina ter učinkovit izkoristek železa iz hrane. Morda bi vitamin C, kot drugi antioksidanti, lahko koristil pri preprečevanju srčno-žilnih bolezni, vendar študije na tem področju v tem trenutku še niso jasne (Vir). V primerih putike so dokazane koristi uporabe vitamina C v obliki prehranskega dopolnila (Vir). Podobno velja za sivo mreno (Vir) in tudi pri nekaterih oblikah raka – posebej tistih z nizko stopnjo katalaze (encim, ki se nahaja v skoraj vseh živih organizmih, kateri so izpostavljeni kisiku, ni pa ga pri obligatnih anaerobih – tisti organizmi, za katere je kisik toksičen).

  • Primanjkljaji se pokažejo kot slabo stanje kosti, žilja in povezovalnega tkiva (pomanjkanje kolagena), pogosti padci energije, odpornosti in miselnih sposobnosti.

  • Najboljši viri za vitamin C so: kivi, jagode in drugo jagodičje, brokoli, ohrovt in druge kapusnice, paradižnik, papaja, špinača in blitva, rdeča in zelena paprika, čili, citrusi (limone, limete), grah.

  • Prehranska dopolnila vitamina C (askorbinska kislina ali alkalni mineralni askorbati) so pogosti in opaznih stranskih učinkov pri dozah do 3 g dnevno ni. Tudi 10 g in več dodanega vitamina C dnevno v študijah ne kaže nikakršnih stranskih oz. toksičnih učinkov (Vir).

Magnezij

Magnezij je v splošnem zelo izmuzljiv mineral. Primanjkuje ga že v zemlji, pospešeno pa se izgublja še skozi nadaljnje procese skladiščenja, transporta in naposled, priprave.

  • Naravna živila, ki dajo od sebe največ magnezija so: zelena zelenjava, kot je špinača, blitva in ohrovt, jogurt in kefir, kaljena semena in oreščki (bučnice, mandlji, indijski oreščki), primerno pripravljene stročnice (fižol), avokado, banane in plantane (banane za kuhanje), temna čokolada, ribe (skuša, divji losos, sardine).

  • Fitati v žitih, oreščkih in semenih ter oksalati v določeni zelenjavi lahko občutno zmotijo izkoristek magnezija v črevesju. Zato se ta živila pogosto svetuje primerno pripraviti (namakanje, kaljenje,  kuhanje), v nekaterih primerih celo omejiti. Od posameznika – njegove presnove – je seveda odvisno, katera živila bodo zanj najbolj koristna.

  • Povečane potrebe po tem mineralu imajo tudi športniki, splošno aktivni ljudje in vsi, ki se pogosto soočajo s stresom. Več: kako pomiriti stresne hormone?

  • Pogosti znaki pomanjkanja magnezija so krči (predvsem ponoči), nespečnost, padci koncentracije in krvnega sladkorja, menstrualni sindrom, bolečine v sklepih in splošna razdražljivost ter slabo počutje.

  • Kar se tiče oblik prehranskih dopolnil, bo najpogosteje predpisan oksid, verjetno med slabšimi na voljo. Kot prvo bi izbral glicinat ali sulfat, morda tudi citrat. “Normalna”, recimo začetniška doza, bi bila 400-800 mg dnevno, po možnosti zvečer.

Več: Magnezij

Koencim q10

Q10 je neke vrste psevdovitamin, kar pomeni, da je ključen za optimalno zdravje, vendar ga ni nujno potrebno dodajati v prehrano. Pomemben je za proizvodnjo energije v telesu (celičnih mitohondrijih), dobro cirkulacijo krvi in redukcijo oksidiranega holesterola.

Posledično je višja raven  povezana s pozitivnimi izidi v primeru migren, bolezni srca in žilja, delovanja možganov (deluje proti Parkinsonovi in Alzheimerjevi demenci), fibromialgije, neplodnosti pri moških, idr. Težava nastopi, ker z leti raven koencima pada. Še dodatno, kadar se doda tablete za zniževanje holesterola (statine), zato je pri osebah starejših od 40 let, takšno dopolnilo lahko precej koristno (Vir).

Prehrana starostnikov naj bo bogata z viri CoQ10. Najboljši viri CoQ10 v prehrani so jetra, srce in meso organov, sardele in jajca.

Pozor pred kalcijem

V znanstveni literaturi je pogosto navedeno, da je količina kalcija na stenah arterij (t.i. coronary calcium score) bolj natančen napovedovalec srčno-žilnih težav, kot vsakršno merilo holesterola (Vir).

Zelo težko, če ne nemogoče, je užiti preveč kalcija s (pravo) hrano. Rastlinski viri (zelenjava) so zaščiteni s spojinami (oksalati), ki preprečujejo vsrkavanje kalcija. Živalski viri prehrane pa kalcija že v osnovi ne vsebujejo v pretiranih količinah (bi morali res pretiravati z ribjimi kostmi, na primer).

Težava nastane, kadar prehrana starostnikov vključuje predelana, industrijska živila, tudi t.i. »zdrava«, kot so vitaminsko-obogateni kosmiči, pomarančni sokovi, razne šumeče tablete in dopolnila kalcija, s čimer je povsem možno in realno preseči potrebe po kalciju. Prehrana starostnikov mora v primeru dodatnega uživanja kalcija vsebovati še vitamina D in K2. Slednja kalcij »usmerita« stran od mehkih tkiv (stene arterij), proti skeletu, kjer mu je mesto.

 

Anja Žagar, Valentia: “Ženske se moramo začeti bolj jasno zavedati svojega potenciala in naša dolžnost je, da ga tudi uporabimo in razvijamo.”

Nejc Krumpačnik
-
0
Anja Žagar, Valentia: “Ženske se moramo začeti bolj jasno zavedati svojega potenciala in naša dolžnost je, da ga tudi uporabimo in razvijamo.”

Kdo je Anja Žagar?

Ženska z vizijo, ženska s poslanstvom, ženska z zagonom. Vse to so besede, ki opišejo Anjo Žagar. Anja Žagar je podjetnica, ki je svojo karierno pot pričela zelo zgodaj, takoj po končanem šolanju na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Že takoj ji je bilo jasno, da samo pridobljena izobrazba za uspešno podjetništvo ne bo dovolj. Zato je začela sodelovati s podjetji, se učila doma in v tujini. Med drugim je obiskala tudi tritedensko izobraževanje na Toronto Business Academy v Kanadi, kjer je pridobila veliko uporabnega znanja in izkušenj, predvsem pa vpogled v možnosti, ki jih ponuja tujina in tudi Slovenija. 

Anja je lastnica podjetja Valentia, kjer posameznikom in podjetjem nudijo pomoč pri prepoznavanju in razvijanju lastnega potenciala. Svojo konkurenčno prednost gradi na svojih vrlinah, talentih in sposobnostih. Posebej se osredotoča na pomoč ženskam v podjetništvu, saj meni, da imajo potencial, ki ga morajo izkoristiti in razbiti stereotipe o “moškem svetu”, ko je govora o poslu.

Za razliko od poslovnega, pa je Anja v zasebnem življenju precej sproščena, adrenalinska in spontana. Kot je spoznala iz svojih izkušenj, je za srečo in uspeh v življenju potrebno samo eno – prisluhniti srcu. Novih načrtov za prihodnost ji vsekakor ne manjka. Verjamemo, da boste o njej slišali še veliko pozitivnega. Morda se s kakšno motivacijsko vsebino oglasi tudi preko našega kanala. 

Uvod

Kdo je Anja Žagar v prostem času in poslovno? Kaj jo navdušuje, ob čem jo spreleti srh, kaj ji požene kri po žilah?

Anja Žagar: Anja poslovno in Anja zasebno je malce drugačna oseba, pravijo prijatelji, ki me zelo dobro poznajo. Namreč, v poslu sem zelo ciljno usmerjena, strokovna, poslovna in perfekcionistka. V prostem času pa sproščena, zabavna in spontana, saj takrat odklopim svoje misli in se 100 % posvetim preživljanju prostega časa.

V življenju me navdušuje vse, kar je pozitivno in dela moje življenje posebno in edinstveno. Naj bo to branje dobre knjige, obisk noro dobrega koncerta, ogled kakovostnega filma, sprehodi ob morju, izleti v hribe, potovanja po svetu, druženje z ljudmi, ki jih imam neizmerno rada, delo, ki me veseli in še mnogo, mnogo drugih stvari. Pogosto me navdušujejo tudi doživetja in stvari, ki so zame nove, ki jih še ne poznam oz. jih še nisem doživela.

Na zadnje mi je kri po žilah pognal Edge Walk (hoja po robu) na višini 356 m v Torontu na CN Towerju. Gre za varovano hojo, da se razumemo 🙂 Adrenalinsko doživetje je bila tudi Off Road vožnja z Jeepi po hribih in gozdovih, skok s padalom, helikopterska vožnja nad Slovensko obalo in še kaj. Takšne izzive imam rada, saj na ta način preizkušam samo sebe, prestopam lastne meje in na ta način krepim pogum.

Podjetništvo

Predstavi nam blagovno znamko VALENTIA. Kako uspešno je tvoje podjetje?

Anja Žagar: Blagovna znamka VALENTIA je pravzaprav dokaj nova, saj sem s 1. 1. 2017 preimenovala svoje podjetje z željo, da ime podjetja povežem s poslanstvom, ki ga ima. Namreč beseda Valentia izhaja iz latinščine (»la valentia«) in pomeni biti pogumen. Beseda pogum izhaja iz francoske besede »La coeur«, ki pomeni srce. Poslanstvo Valentie je torej pomoč pri prepoznavanju in razvijanju lastnega potenciala, ki se skriva v nas samih (v našem srcu) ter na ta način pogumnemu uresničevanju lastnih poslovnih in zasebnih ambicij.

V Valentii izvajamo izobraževanja, delavnice in usposabljanja za posameznike ter zaposlene v podjetjih in organizacijah. Vse storitve temeljijo na osnovah poznavanja lastnega tipa osebnosti (naše vrline in šibkosti). Res je, da je mnogo ljudi že slišalo za osebnostne tipe, nekateri so tudi reševali osebnostne teste (takšne in drugačne), toda opažam, da le redki dejansko razumejo, kako nam znanje o osebnostih lahko pomaga v praksi in v poslovnih in zasebnih odnosih. Temu pa se aktivno posvečamo v Valentii. Osebno sem mnenja, da če nekaj veš in tega ne uporabljaš/izkoriščaš v praksi, potem je to isto, kot da ne veš nič.

Osebno sem mnenja, da če nekaj veš in tega ne uporabljaš/izkoriščaš v praksi, potem je to isto, kot da ne veš nič.

So bili začetki težavni? Kako ti je uspelo vzpostaviti podjetje, da deluje na nivoju, na katerem je sedaj? Kako si pridobila svoje prve stranke in si zagotovila svoj tržni delež? Kaj je tvoja konkurenčna prednost?

Anja Žagar: Moji začetki so bili precej pestri. Po končanem študiju sem se kar takoj pognala v podjetniške vode in odprla svoj s.p. ter pričela z opravljanjem posla finančnega svetovanja. Do vsega tega je vodil splet tedanjih okoliščin. Ker nisem kaj dosti razmišljala, kaj si v življenju resnično želim početi, sem sledila trenutnemu navdihu.

Pred cca. 5 leti pa sem se znašla na točki popolnega reseta in novega začetka. V takratni stiski se je pravzaprav skrivala čudovita priložnost. Zazrla sem se sama vase, izbrskala svoje talente in sposobnosti in pričela graditi svojo karierno zgodbo. Pridobila sem zaupanje prvega naročnika izobraževanj, enega najbolj uglednih podjetij v Sloveniji, in tako začela graditi svoj posel. Dlje, ko sem na trgu, bolj ugotavljam, kako pomembno je, da poleg posla nenehno gradiš tudi svoj ugled in ugled podjetja.

Svojo konkurenčno prednost gradim na svojih vrlinah, talentih in sposobnostih. Tako kot pravimo, da je dober glasbenik tisti, ki ima posluh za glasbo, je dober predavatelj tisti, ki ima posluh za slušatelje. S svojimi izkušnjami, znanjem in posluhom želim vedno znova svojim slušateljem (naročnikom) »pričarati« najboljšo možno izkušnjo učenja oz. pridobivanja novega znanja. Ravno zato mnogi izmed njih na izobraževanjih ali delavnicah doživijo »AHA« moment, ki jim prvič v življenju dejansko pomaga delati in živeti drugače – bolj srečno in uspešno – ne glede na to, s čim se ukvarjajo in kako živijo.

Kako izgleda tvoj tipičen delovnik?

Anja Žagar: Moj delavnik ni prav nič tipičen, je pravzaprav zelo razgiban in dinamičen. Dan ni enak dnevu. Včasih niti ne vem, kateri dan v tednu je, ker sem tako zelo osredotočena na delo in razvijanje posla. Sem se pa naučila, da je glede delovnika izjemno pomembno učinkovito planiranje oz. načrtovanje aktivnosti ter nujnih in pomembnih nalog.

Sem se pa naučila, da je glede delovnika izjemno pomembno učinkovito planiranje oz. načrtovanje aktivnosti ter nujnih in pomembnih nalog.

 

Odklikaj spodaj na 2. stran intervjuja…

 

Motivacija za učenje

Nejc Krumpačnik
-
0
Motivacija za učenje

Motivacija za učenje lahko pomembno pozitivno vpliva na študentovo sposobnost in zavzetost pri učenju ter posledično na njegove ocene. Motiviranemu študentu bo lažje narediti nekaj več in opraviti vsa potrebna opravila, ki preprosto morajo biti opravljena, da bi si zagotovil uspeh. Prava motivacija omogoča študentom bolj osredotočeno učenje, z veliko več koncentracije. Motivirati samega sebe za učenje je še posebej uporabno, ko se vam zdi, da vam primanjkuje motivacije ali pa se med učenjem soočate z odlašanjem.

Naslednji nasveti o tem, kako se učinkovito učiti, vas bodo motivirali za učenje in vam pomagali premagati odlašanje. Nekaj nasvetov za učenje si lahko preberete tudi v članku 16 stvari, ki nas jih niso naučili v šolah.

Motivacija za učenje #1: Zastavite si cilj

Dosežek je le ena izmed vrst motivacije pri ljudeh. Odlična motivacijska tehnika, ki jo lahko študenti preizkusijo na sebi, je zastavljanje dobrih premišljenih ciljev. Ti so lahko kratkoročni (npr. opraviti naslednji izpit) ali dolgoročni, ki se nanašajo na vaše dosežke tekom samega študija na univerzi.

Cilji so eden izmed najboljših virov motivacije, ki vam bodo pomagali pri tem, da ostanete osredotočeni in postorite, karkoli je že treba, da bi jih dosegli. Še več, premišljeno izbrani cilji vas bodo navdihnili k temu, da dosežete nove višave in vaš resničen potencial. Zelo pozitiven stranski učinek odličnega cilja je, da bo drastično povečal vašo vztrajnost.

Pomembni nasveti za zastavljanje ciljev:

  1. Zapišite cilje

  2. Izognite se nejasnostim, nasprotjem in nujnostim

  3. Glavne cilje razbijte na nekaj manjših

  4. Zapišite, kako nameravate doseči vaš cilj

  5. Vizualizirajte si, kako ste cilj že dosegli in se ob tem počutili

  6. Zadovoljitev: nagradite se, ko cilj dosežete

Motivacija za učenje #2: Nagradite se

Pozitiven učinek, ki ga lahko ima na vašo motivacijo zadovoljitev, je izjemen. Preprosto je. Zastavite si cilj in določite primerno nagrado, ki je boste deležni, ko cilj dosežete. Vsakokrat, ko se nagradite ob dosegu cilja, so vaši možgani deležni pozitivnih čustev, kar vodi v zavedanje, da trud prinaša pozitivno nagrado. Na zavednem ali nezavednem nivoju boste prav tako spoznali, da veliko prizadevanje prinaša še večjo zadovoljitev.

V skladu s formulo veliko truda + doseg cilja = zadovoljitev začnete povezovati trdo delo z zadovoljstvom. Na prihodnje izzive boste začeli gledati kot na priložnosti, da ste nagrajeni. Tako se bo vaša motivacija za učenje povečala in obdržali jo boste na visokem nivoju, vse dokler ne dosežete cilja. Tudi vaša pripravljenost na “žrtvovanje” (v tem primeru je to učenje), da bi lahko dosegli cilj (npr. dobro oceno) se bo povečala, če boste v mislih imeli nagrado, ki si jo že dolgo želite.

Zavedajte se, da ta metoda za povečanje motivacije za učenje lahko deluje le dokler upoštevate preprosto pravilo. Veliki dosežki naj prinašajo velike nagrade, majhni pa majhne. Prav tako je ključno, da se ne nagradite, če vam spodleti. Če vam ne uspe doseči zastavljenega cilja, kot ste si ga zamislili, ne smete biti deležni nagrade. Le-to morate dobiti šele, ko cilj dosežete, ne prej.

Pomembni nasveti za nagrajevanje:

  1. Zastavite si cilj in določite primerno nagrado za njegovo osvojitev

  2. Trud povežite s pozitivno nagrado

  3. Ambiciozni izzivi zahtevajo izjemne nagrade

  4. Majhni izzivi morajo biti temu primerno nagrajeni

  5. Ne nagradite se, če vam spodleti

  6. Nagradite se šele, ko vam resnično uspe doseči zastavljeni cilj

Motivacija za učenje #3: Preprosto začnite

Kadarkoli vam primanjkuje motivacije, da bi začeli z učenjem, ste še toliko bolj dovzetni za vse zanimive stvari, ki se dogajajo okoli vas. Raje bi gledali televizijo, novo epizodo vaše priljubljene serije, film, ki je pravkar prišel v kinematografe, poslušali glasbo ali se družili s prijatelji. Preprost trik, s katerim lahko premagate to dilemo je, da preprosto začnete. Začnite z učenjem ne glede na vse. Pripravite se do tega, da se začnete učiti, ne glede na to, ali ste utrujeni ali če je literatura povsem nezanimiva.

Ni pomembno, kam greš, če si se le odpravil.

To vas bo osvobodilo negativnih misli o tem, da ste leni ali da vam primanjkuje prave motivacije. Namesto da bi zapravljali pomemben čas z zaskrbljenostjo o tem, da niste ambiciozni, da ste leni ali nesposobni (skratka, igrali žrtev), ukrepate. Opazili boste, da ko se boste učenju posvetili “samo za nekaj minut”, bo čas hitro bežal in na zoprna opravila se boste navadili. Ko vam bo študij prišel v kožo, se vam bo začelo zdeti povsem naravno, da se opravilom posvečate daljša časovna obdobja.

Pomembni nasveti, da začnete s študijem:

  1. Prisilite se k učenju za 15-20 minut takoj zdaj

  2. Ne mučite sami sebe s predstavami o tem, kaj vse drugega bi lahko počeli

  3. Ne odlašajte

  4. Bolj kot se boste fokusirali na vašo nalogo, prej jo boste končali

  5. Zamislite si negativne posledice, ki jih boste deležni, če se ne boste učili

  6. Če ste utrujeni, se razgibajte, pojdite na hiter sprehod, skočite pod tuš ipd.

  7. Preprečite distrakcije (TV, internet, email, telefon itd.)

Motivacija za učenje #4: Učite se sproti

Soočimo se z dejstvom. Eden izmed glavnih razlogov, zakaj študenti sovražijo učenje je, ker predolgo odlašajo, preden se začnejo učiti. Če se ne učite sproti, se vam nabere preveč gradiva, ki ga je potrebno proučiti. Poleg tega pa bolj malo odnesete od sprotnih predavanj in vaj, kar vas sili v to, da morate postati sami svoji učitelji. Neposredna posledica odlašanja je časovno zelo potratna metoda učenja.

Alternativa obstaja. Redno sledite predavanjam na fakulteti in opravljajte naloge, ki so vam dodeljene. Ponavadi je to z razlogom in za vaše dobro. To še zdaleč ne pomeni, da se morate vsak dan več ur učiti, pač pa, da vsak dan naredite en korak proti končnemu cilju in razumete snov, ki je trenutno na urniku. Če vam bo vsak dan vzelo 10 minut, da organizirate in pregledate vsebine, ki ste se jih naučili, je to povsem v redu. Na tak način boste razumeli, o čem je govora, obenem pa se boste izognili razpokam v znanju.

Na začetku semestra si lahko zapišete specifične cilje, ki jih želite doseči. Naj bo to vaše motivacijsko pismo za dano obdobje. Kadarkoli se boste počutili, kot da vam manjka motivacije ali pa boste postali nezainteresirani za učenje, zgrabite pismo in se spomnite, zakaj se sploh učite. Zavedajte se, da imate priložnost, ki je na voljo samo enkrat v življenju. Mladi ste in sposobni ste se učiti. Če že tako ali tako hodite v šolo oz. na fakulteto, zakaj se potem ne bi potrudili, dali vsega od sebe in tako dosegli zastavljene cilje, pridobili spoštovanja vreden naziv in si zagotovili kakovostno službo? V nasprotnem primeru vam bo morda nekoč žal.

Motivacija za učenje #5: Poslušajte glasbo

V članku 6 koristi učenja glasbe pri otrocih smo opisali, kako učenje glasbe vpliva na zmožnost učenja pri otrocih. Glasba je čudovit način za motiviranje, saj v nas vzbuja pozitivne občutke. V nas prebudi optimizem in nore občutke, da lahko naredimo, karkoli si že zadamo.  Če ta način motivacije primerjamo z drugimi, je poslušanje glasbe daleč najpreprostejši način, da se navdušimo nad učenjem.

Če skladbe previdno izberemo, bo motivacija za učenje prišla sama po sebi. Upoštevajte pravilo in iz “playliste” izbrišite balade in hotelsko glasbo. Namesto tega izberite skladbe, ki motivirajo in so navdihujoče. Te vas bodo nemudoma napolnile z energijo in vas nasmejale do ušes. Zgrabite torej slušalke, vklopite stereo naprave in poslušajte fantastične mojstrovine, kot je na primer Quinterova 300 violin orchestra.

Pripravili smo oseben izbor nekaterih skladb, ki vam lahko pomagajo pri motivaciji za učenje:

  1. Steve Jablonsky – Arrival to Earth

  2. Daft Punk – The Game has Changed

  3. Hans Zimmer – Time

  4. Paul Engemann – Push it to the Limit

  5. Nas ft. P. Diddy – Hate me now

  6. Queen – We Will Rock You

  7. Phil Collins – In the Air Tonight

  8. ACDC – Thunderstruck

  9. Blur – Song 2

Motivacija za učenje #6: Povečajte željo po uspehu

Temelj vsake motivacije – motivacija za učenje je zgolj en primer – se skriva v vprašanju: “Kako zelo si želite uspeti?”. Če si nečesa resnično želite, potem boste motivirani do stropa. Tako preprosto je to. Tega se vsi dobro zavedamo.

Vprašanje je, ali resnično želite diplomirati oz. zaključiti vaše šolanje? Če je odgovor “ne”, je vprašanje: “Zakaj ne?” Ugotovite, kaj vas drži nazaj. Osredotočite se na višji namen vašega izobraževanja. Če želite v življenju na vsak način uspeti, potem tudi občasen primanjkljaj motivacije ne bo prezahtevna ovira, kajne?

Pomembni nasveti za povečanje želje po uspehu:

  1. Poiščite razlog, zakaj se učite!

  2. Kaj vas žene po uspehu v šoli, na fakulteti ipd.?

  3. Kje se vidite po končanem šolanju?

Motivacija za učenje #7: O šolanju razmišljajte pozitivno

Vaš odnos in pogled na šolanje lahko imata velik vpliv na vašo motivacijo. Če o šoli razmišljate tako: “Fakulteta je prostor, kjer se vsakodnevno spopadam s stresom in me profesorji mentalno mučijo”, potem to ni ravno najboljša mentaliteta, ki vam bi pomagala pri motivaciji, kajne?

O šolanju raje razmišljate pozitivno in na študij glejte kot na priložnost za pridobivanje pomembnega znanja, osebno rast in vzpostavitev temeljev za začetek kariere. K šolanju in učenju nasploh pristopajte s pozitivno motivacijo. Morda je ta premik v perspektivi vse, kar potrebujete.

Motivacija za učenje #8: Znebite se negativnih občutkov

Med vašim študijem boste občasno soočeni z negativnimi čustvi, kot so jeza, anksioznost in razočaranje. Ti občutki lahko drastično zmanjšajo vašo motivacijo, kar pomeni, da vam bo začenjalo zmanjkovati zagona. Ne zapravljajte dragocenega časa in energije za negativne občutke o vaših profesorjih, sošolcih ali situacijah, ki jih ne morete spremeniti ali nadzirati.

Res je, da so lahko nekateri profesorji pravi trn v peti in da sta lahko pomanjkanje socialnih veščin in delovanje pod nenehnim pritiskom izjemno frustrirajoča. Pa vendar teh reči ne morete spremeniti, kar pomeni, da je vaša jeza zaman. Na negativno obnašanje profesorjev raje odgovorite z izjemnimi ocenami. Vse drugo je za vas kontraproduktivno. “Maščevanje” je odličen način, kako negativne emocije preoblikovati v še več motivacije za učenje.

Motivacija za učenje #9: Izkažite resničen interes

Še eden izmed izjemno učinkovitih elementov motivacije za učenje je izkazan interes za temo. Resničen interes! Če ste se sposobni začeti iskreno zanimati za to, o čemer se učite, vam bo to izjemno pomagalo pri motivaciji. Če poznate razliko med opravkom, ki ga nimate radi in nalogo, pri kateri uživate, potem veste, o čem je govora.

Pomembni nasveti, kako postati resnično zainteresiran za določeno temo:

    1. Postanite radovedni

    2. Berite zanimive knjige, revije in članke o temi

    3. Povežite se z ostalimi, ki jih tema zanima

Motivacija za učenje #10: Premagajte odlašanje in distrakcije

Odlašanje – ali katerekoli druge distrakcije – lahko imajo negativen vpliv na vašo zmožnost, kako se motivirati za učenje. Zaradi tega je izjemno pomembno, da si uredite prostor za učenje, kjer vas nihče ali ničesar ne bo motilo.

Že samo sedenje v sobi, kjer se ne morete zamotiti s čim drugim, vam lahko pomaga pri učenju. Odstranite nepotrebne distrakcije, ki odvračajo vašo pozornost od pomembnega in vam otežujejo koncentracijo (TV, radio, mobilni telefon, internet ipd.). Ko boste začutili utrujenost, pa si le vzemite odmor. Morda najbolje kar v obliki treninga uma.

 

Vir: Planet of Success

Error: Contact form not found.

Napotki za šoping

Mario Sambolec
-
0
Napotki za šoping

Nakupovanje je postalo posebej zahtevno opravilo. Posebej, če pomislimo na trgovske centre, ki postajajo vedno večji, vrednejši in bolje založeni, za razliko od naših denarnic. Ponudba je bila včasih skopa. In napotki za šoping so bili silno preprosti.

Ponudba nekoč in danes

Spomnim se otroštva, ko me je mama redno pošiljala po mleko in podobne »vsakodnevščine« v bližnji Mercator čez cesto – bil je največji na Fužinah, a se je kljub temu zdelo vse na dosegu roke. Na izbiro je bilo alpsko in še eno drugo. Pozabil sem katero, vendar vem, da sem v dvomih vedno izbral cenejšega. Jebiga, tough times …

Do danes je stanje mutiralo. Mleko ima svoj oddelek, lastno klicno številko, … lahko bi se osamosvojil kot ločena trgovina, če se pošalim. Izbiri nista več dve. No ja, dve vrsti mogoče in v vsaki je nešteto možnih izbir. Nehomogenizirano, trajno, brez laktoze, »bio«, s kravami, sojo, rižem, ali mandlji na sliki, v steklenici, plastenki, ali v tetrapaku, … da se ti zmeša. Več: Kaj pa mleko?

Seveda ne mislim le na mleko – to sem uporabil kot primer, ki ga lahko prenesemo na vse možno. Od kruha do čistil za ploščice.

Je večja izbira problem?

Je, pa ni. Kot marsikaj v življenju, ima tudi to vprašanje vsaj dve stališči.

Pozitivna stran

  • Vesel sem za ljubi avokado, na primer. Ali plantane – najljubšo »moko« za palačinke oz. »gres« za »puding«. Razvoj nam je omogočil dostop do živil, ki jih nekoč nismo znali niti narisati, kaj šele pripraviti v kuhinji (guacamole, anyone :).

  • Potem je tu več prostora za domače (lokalne) ponudnike, ki so se nekoč težje izborili za prostor na policah. Skuta, jajca, meso, žita, sadje in zelenjava, … na teh živilih vedno pogosteje vidim oznako slovenskega porekla.

  • V porastu določenih netoleranc (gluten, laktoza, jajca …) je danes bistveno lažje dobiti primerne alternative. Tudi diete imajo že svoje oddelke (vegi, LCHF, …), vendar nisem prepričan, ali bi slednje sploh uvrstil med prednosti.

Negativna stran

Obrnimo kovanec in poglejmo temnejšo plat:

  • Za nakupovanje izgubimo (pre)več časa. Dokler najdemo parking, se prebijemo mimo vseh reči v trgovini, ki jih ne potrebujemo, se znajdemo med široko ponudbo tistega, kar dejansko iščemo, … naposled izgubimo še poslednjih 15 živcev čakajoč v vrsti ali v poskusu komunikacije s tisto butasto avtomatsko blagajno.

  • Kupujemo česar ne potrebujemo. Pogosto se celo sabotiramo. Radi bi prihranili, vendar kupimo ekstra 5 kil svinjine, ker je »glih v akciji« pa naj se najde. Ali tisti novi, dvakrat dražji jogurt s »posebnimi vitamini«, da bomo »posebno zdravi« in škatlo napolitank »za goste«. Skratka, od vhoda do blagajne naberemo za dodatno košaro neumnosti, s katerimi se potlej doma kregamo po nepotrebnem, mečemo stran po pretečenem roku uporabe ali z njimi zabašemo skladišče, kot bi se bližala suša.

  • Plačujemo večji »davek na odločanje«. Kot rečeno, v otroštvu je bila najtežja dilema Lučka ali Ježek. Danes pri vsakem nakupu črpamo svoje »odločitvene« zaloge, kot bi jih imeli na pretek. Ko nam poide zbranost, moč, fokus, kakorkoli želite, se pogosto odločimo po vodilu naše biologije in ta vedno želi le tri stvari: mastno, slano in sladko. Slednje na žalost ni riba, brokoli in krompir, prej čips, krof in sladoled.

Napotki za šoping

Sledijo napotki za šoping, ki vam bodo pomagali privarčevati čas in denar, predvsem pa vas bodo spodbudili, da izbirate čim kakovostnejša, lokalna živila.

1. Sestavimo si nakupovalni seznam

Pametni pišejo. Morda ne več toliko na listke, ampak tudi v pametne telefone pride prav v tem primeru. Sestavimo si nakupovalni seznam – po potrebščinah, oddelkih in trgovinah, kjer so te na voljo – ter se odpravimo v akcijo pripravljeni. Na primer:

Jajca in mlečni izdelki:

  • Skuta iz surovega mleka Malenšek,
  • trdi kozji sir,
  • kefir,
  • jajca pašne reje,
  • grški jogurt Total 2%, …

Mesnica:

  • Pusta govedina,
  • pršut,
  • piščančje meso,
  • puranji file,
  • telečja ali mlada goveja jetrca,
  • kosti za juho.

Ribe:

  • Divji losos,
  • sardele,
  • skuša,
  • oslič,
  • aljaški polak (postrv),
  • konzervirana tuna v lastnem soku ali ekstra deviškem oljčnem olju, …

Kruh in žita:

Sadje:

  • (Zamrznjeno) jagodičje,
  • banane in plantane,
  • jabolka,
  • kivi,
  • limone,
  • pomaranče, …

Zelenjava:

  • Solata,
  • špinača,
  • gomolji (zelena, korenje, koleraba, krompir),
  • bučke,
  • brokoli, …

Začimbe:

  • Poper v zrnu,
  • morska sol,
  • kumina,
  • česen,
  • paprika,
  • origano,
  • jabolčni kis,
  • kurkuma, …

Ostalo:

  • Kava,
  • čaj (zeleni in metin),
  • kuhinjske brisače,
  • slivov džem,
  • ponev za palačinke 😉 …

S temi napotki za šoping se lahko zapodimo na določen oddelek, tam izberemo s seznama in šibamo dalje, brez izgube časa in pozornosti na nevarne potrošniške »zanke«, ki so nastavljene po celi trgovini.

2. Šoping naj bo na določen dan

Ali pa vsaj ne vsak dan. Ko ne vemo, kaj bi sami s sabo, gremo »na sprehod« – v štacuno – firbec past. Trgovina ni gozd. Če želimo na sprehod, pojdimo na Golovec, Rožnik, …
… ali v center mesta na ledeni Rooibos v Gallusovo čajnico ;).

3. Poskusimo večkrat na tržnico

Si predstavljate scenarij, v katerem se rokujete z osebo, ki vas hrani. Spoznate njena dva sinova in bodočo snaho, ki ji pomagata na njivi. S kmetijo, kjer kupujete, zgradite odnos na temelju zaupanja. Veste, da je zelenjava od tam bogatejša, bolj hranljiva, če ne vedno po vitaminih, pa nedvomno po informacijah, ki vas povezujejo s svojo hrano. Četudi zanjo plačate več, ste pomirjeni, saj veste, da podpirate lokalno samooskrbo. To znate ceniti in raje izberete premišljeno ter po potrebi, ne po potrošniškem instinktu. Meni je opisano uspelo najti pri gospe Tatjani na BTC tržnici, pa vam?

Zavedam se, da slednji napotki za šoping ne bodo postali realnost v življenjih mnogih, kljub temu pa morda ideja posadi seme hvaležnosti za živila, ki si jih lahko privoščimo in iz njega zraste odnos do hrane, katerega s ponosom predamo na svoje nasledstvo.

 

Zdravstvene prednosti krvodajalstva

Nejc Krumpačnik
-
0
Zdravstvene prednosti krvodajalstva

Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, potrebujemo v Sloveniji v povprečju okoli 300 do 350 krvodajalcev na dan, da se  bolnikom zagotovi potrebno količino krvi. Krvodajalstvo lahko ima nekatere zdravstvene koristi, hkrati pa je ena najplemenitejših oblik pomoči sočloveku.

Krvodajalstvo: Zdravstvene koristi

Darovanje krvi lahko ima nekatere zdravstvene koristi, kot so zmanjšano tveganje za razvoj rakavih obolenj in hemokromatoze, zmanjšano tveganje za poškodbe jeter in trebušne slinavke, nenazadnje pa tudi pomaga izboljšati zdravje srca in ožilja.

1. Uravnotežen nivo železa

Zdravi odrasli imajo običajno v telesu 5 gramov železa, večinoma v rdečih krvnih telescih in pa tudi v kostnem mozgu. Z darovanjem ene enote krvi, izgubi človek okoli četrtino grama železa. Ta se lahko nadomesti preko hrane v nekaj tednih po darovanju. Dr. DeChristopher, direktor krvne banke Univerze Loyola pravi, da je regulacija nivoja železa v telesu dobra stvar, saj ima prekomerna koncentracija železa slab vpliv na žile.

Ženske, ki pogosteje zbolevajo za anemijo, morajo biti pri darovanju krvi previdne. Prav tako je lahko krvodajalstvo problematično pri ženskah, ki še niso vstopile v fazo menopavze. Te imajo namreč pogosteje izčrpane zaloge železa v telesu.

2. Boljša pretočnost krvi

“Če ima kri večjo viskoznost ali upiranje toku, bo tekla kot melasa,” pravi dr. Phillip DeChristopher, direktor krvne banke Univerze Loyola. Redno krvodajalstvo lahko pomaga izboljšati pretočnost krvi.

V članku v reviji American Journal of Epidemiology so ugotovili, da imajo krvodajalci 88 % manjše tveganje za srčni napad. Zaenkrat še ni znano, ali je ta učinek direktno povezan z boljšo pretočnostjo krvi, vsekakor pa je dokazano, da so krvodajalci redkeje hospitalizirani oz. so hospitalizirani krajši čas kot tisti, ki ne darujejo krvi. Vemo pa, da je dolgotrajna hospitalizacija oz. ležanje povezana z večjim tveganjem za pojav kapi, srčnega zastoja ali strdkov.

3. Zmanjšanje tveganja za pojav hemokromatoze in rakavih obolenj

Krvodajalstvo lahko pomaga zmanjšati tveganje za pojav hemokromatoze in razvoj rakavih obolenj. Obe stanji lahko nastopita kot posledica prenasičenost telesa z železom. Redno krvodajalstvo lahko pomaga pri zmanjšanju prenasičenosti z železom in ohranjanju stabilne zaloge železa v telesu.

Hemokromatoza je dedno zdravstveno stanje, ki nastopi zaradi prekomerne absorpcije železa v telesu. Povzročijo jo lahko tudi alkoholizem, anemija ali druge bolezni.

4. Zdravo srce in jetra

Krvodajalstvo je koristno pri zmanjševanju tveganja za tegobe srca in jeter, ki jih povzroči prenasičenost telesa z železom. Z uživanjem hrane, bogate z železom, se namreč povečajo vsebnosti železa v telesu. In ker je telo zmožno absorbirati le omejene količine železa, se presežek hrani v srcu, jetrih in trebušni slinavki. To posledično poveča tveganje za pojav ciroze, odpovedi jeter, poškodb trebušne slinavke in nepravilnosti v delovanju srca. Darovanje krvi omogoča ohranjanje normalnega nivoja železa in tako zmanjša tveganje za pojav določenih bolezni.

5. Izgradnja novih krvnih celic

Po darovanju krvi, si telo prizadeva obnoviti izgubo krvi. To stimulira produkcijo novih krvnih celic in posledično pomaga ohranjati dobro splošno zdravje.

 

Vir: Organic Facts, Health.com

 

1...353637...54Stran 36 od 54