Nakupovanje je postalo posebej zahtevno opravilo. Posebej, če pomislimo na trgovske centre, ki postajajo vedno večji, vrednejši in bolje založeni, za razliko od naših denarnic. Ponudba je bila včasih skopa. In napotki za šoping so bili silno preprosti.
Ponudba nekoč in danes
Spomnim se otroštva, ko me je mama redno pošiljala po mleko in podobne »vsakodnevščine« v bližnji Mercator čez cesto – bil je največji na Fužinah, a se je kljub temu zdelo vse na dosegu roke. Na izbiro je bilo alpsko in še eno drugo. Pozabil sem katero, vendar vem, da sem v dvomih vedno izbral cenejšega. Jebiga, tough times …
Do danes je stanje mutiralo. Mleko ima svoj oddelek, lastno klicno številko, … lahko bi se osamosvojil kot ločena trgovina, če se pošalim. Izbiri nista več dve. No ja, dve vrsti mogoče in v vsaki je nešteto možnih izbir. Nehomogenizirano, trajno, brez laktoze, »bio«, s kravami, sojo, rižem, ali mandlji na sliki, v steklenici, plastenki, ali v tetrapaku, … da se ti zmeša. Več: Kaj pa mleko?
Seveda ne mislim le na mleko – to sem uporabil kot primer, ki ga lahko prenesemo na vse možno. Od kruha do čistil za ploščice.
Je večja izbira problem?
Je, pa ni. Kot marsikaj v življenju, ima tudi to vprašanje vsaj dve stališči.
Pozitivna stran
-
Vesel sem za ljubi avokado, na primer. Ali plantane – najljubšo »moko« za palačinke oz. »gres« za »puding«. Razvoj nam je omogočil dostop do živil, ki jih nekoč nismo znali niti narisati, kaj šele pripraviti v kuhinji (guacamole, anyone :).
-
Potem je tu več prostora za domače (lokalne) ponudnike, ki so se nekoč težje izborili za prostor na policah. Skuta, jajca, meso, žita, sadje in zelenjava, … na teh živilih vedno pogosteje vidim oznako slovenskega porekla.
-
V porastu določenih netoleranc (gluten, laktoza, jajca …) je danes bistveno lažje dobiti primerne alternative. Tudi diete imajo že svoje oddelke (vegi, LCHF, …), vendar nisem prepričan, ali bi slednje sploh uvrstil med prednosti.
Negativna stran
Obrnimo kovanec in poglejmo temnejšo plat:
-
Za nakupovanje izgubimo (pre)več časa. Dokler najdemo parking, se prebijemo mimo vseh reči v trgovini, ki jih ne potrebujemo, se znajdemo med široko ponudbo tistega, kar dejansko iščemo, … naposled izgubimo še poslednjih 15 živcev čakajoč v vrsti ali v poskusu komunikacije s tisto butasto avtomatsko blagajno.
-
Kupujemo česar ne potrebujemo. Pogosto se celo sabotiramo. Radi bi prihranili, vendar kupimo ekstra 5 kil svinjine, ker je »glih v akciji« pa naj se najde. Ali tisti novi, dvakrat dražji jogurt s »posebnimi vitamini«, da bomo »posebno zdravi« in škatlo napolitank »za goste«. Skratka, od vhoda do blagajne naberemo za dodatno košaro neumnosti, s katerimi se potlej doma kregamo po nepotrebnem, mečemo stran po pretečenem roku uporabe ali z njimi zabašemo skladišče, kot bi se bližala suša.
-
Plačujemo večji »davek na odločanje«. Kot rečeno, v otroštvu je bila najtežja dilema Lučka ali Ježek. Danes pri vsakem nakupu črpamo svoje »odločitvene« zaloge, kot bi jih imeli na pretek. Ko nam poide zbranost, moč, fokus, kakorkoli želite, se pogosto odločimo po vodilu naše biologije in ta vedno želi le tri stvari: mastno, slano in sladko. Slednje na žalost ni riba, brokoli in krompir, prej čips, krof in sladoled.
Napotki za šoping
Sledijo napotki za šoping, ki vam bodo pomagali privarčevati čas in denar, predvsem pa vas bodo spodbudili, da izbirate čim kakovostnejša, lokalna živila.
1. Sestavimo si nakupovalni seznam
Pametni pišejo. Morda ne več toliko na listke, ampak tudi v pametne telefone pride prav v tem primeru. Sestavimo si nakupovalni seznam – po potrebščinah, oddelkih in trgovinah, kjer so te na voljo – ter se odpravimo v akcijo pripravljeni. Na primer:
Jajca in mlečni izdelki:
- Skuta iz surovega mleka Malenšek,
- trdi kozji sir,
- kefir,
- jajca pašne reje,
- grški jogurt Total 2%, …
Mesnica:
- Pusta govedina,
- pršut,
- piščančje meso,
- puranji file,
- telečja ali mlada goveja jetrca,
- kosti za juho.
Ribe:
- Divji losos,
- sardele,
- skuša,
- oslič,
- aljaški polak (postrv),
- konzervirana tuna v lastnem soku ali ekstra deviškem oljčnem olju, …
Kruh in žita:
- Polnozrnat toast,
- ovseni kosmiči,
- ajdova kaša,
- pirin kruh,
- riž, …
Sadje:
- (Zamrznjeno) jagodičje,
- banane in plantane,
- jabolka,
- kivi,
- limone,
- pomaranče, …
Zelenjava:
- Solata,
- špinača,
- gomolji (zelena, korenje, koleraba, krompir),
- bučke,
- brokoli, …
Začimbe:
- Poper v zrnu,
- morska sol,
- kumina,
- česen,
- paprika,
- origano,
- jabolčni kis,
- kurkuma, …
Ostalo:
S temi napotki za šoping se lahko zapodimo na določen oddelek, tam izberemo s seznama in šibamo dalje, brez izgube časa in pozornosti na nevarne potrošniške »zanke«, ki so nastavljene po celi trgovini.
2. Šoping naj bo na določen dan
Ali pa vsaj ne vsak dan. Ko ne vemo, kaj bi sami s sabo, gremo »na sprehod« – v štacuno – firbec past. Trgovina ni gozd. Če želimo na sprehod, pojdimo na Golovec, Rožnik, …
… ali v center mesta na ledeni Rooibos v Gallusovo čajnico ;).
3. Poskusimo večkrat na tržnico
Si predstavljate scenarij, v katerem se rokujete z osebo, ki vas hrani. Spoznate njena dva sinova in bodočo snaho, ki ji pomagata na njivi. S kmetijo, kjer kupujete, zgradite odnos na temelju zaupanja. Veste, da je zelenjava od tam bogatejša, bolj hranljiva, če ne vedno po vitaminih, pa nedvomno po informacijah, ki vas povezujejo s svojo hrano. Četudi zanjo plačate več, ste pomirjeni, saj veste, da podpirate lokalno samooskrbo. To znate ceniti in raje izberete premišljeno ter po potrebi, ne po potrošniškem instinktu. Meni je opisano uspelo najti pri gospe Tatjani na BTC tržnici, pa vam?
Zavedam se, da slednji napotki za šoping ne bodo postali realnost v življenjih mnogih, kljub temu pa morda ideja posadi seme hvaležnosti za živila, ki si jih lahko privoščimo in iz njega zraste odnos do hrane, katerega s ponosom predamo na svoje nasledstvo.
