Ko si zadate, da se boste podali v šport ali pa izboljšali svojo zmogljivost v športu, ki ga trenutno prakticirate, si morate zadati cilje. Tako je. Da bi bili na svoji športni poti čim uspešnejši, ni dovolj en sam cilj. Za povečanje športne uspešnosti so potrebni kar štirje.
Štirje cilji za povečanje športne uspešnosti
Obstajajo štirje različni tipi ciljev, ki si jih morate zadati, da bi bili kar se da uspešni na svoji športni poti. Prvi cilj so vaši dolgoročni cilji oziroma vaše športne sanje. Drugi cilj so vmesni cilji. Tretji cilj so kratkoročni cilji. Zadnji cilj so takojšnji oziroma razvojni cilji.
Ko ste si določili svoje štiri cilje za povečanje športne uspešnosti je čas, da jih začnete uresničevati. Pri tem pa ne pozabite, da imate do samega sebe obvezo, da ostanete motivirani in se držite svojega načrta. Bodite dosledni in potrpežljivi, kot je bil tudi Goran Dragić, preden je dobil svojo priložnost. Pomembno pa je tudi, da svoje tedenske načrte ocenite in po potrebi tudi spremenite, če ocenite, da so nedosegljivi ali vam predstavljajo premajhen izziv.
Kar pa je najpomembnejše: izberite si šport in cilje, v katerih boste uživali, ne glede na izzid.
Cilj #1: Dolgoročni cilj
Dolgoročni cilj predstavlja vašo neuresničeno športno željo . Ta cilja je gonilna sila vašega športnega udejstvovanja, vsi ostali cilji, pa ga le podpirajo.
Vprašajte se, kaj si želite v športu doseči v naslednjih dveh ali treh letih. Zapišite si to željo, ki naj bo tista, ki si jo želite na koncu osvojiti v športu.
Primer: Napredovati v višjo kategorijo v športu, osvojiti x vrh, premagati x nasprotnika, …
Cilj #2: Vmesni cilj
Vmesni cilj je tisti, ki ga želite doseči v obdobju naslednjih šestih mesecev do enega leta. Ta cilj vam bo pomagal do osvojitve vašega dolgoročnega cilja.
Pri določanju tega cilja se morate osredotočiti na to, kar si v športu želite doseči to leto oziroma to sezono. Ti dosežki lahko vključujejo fitnes cilje, trening cilje, kondicijske cilje, in druge.
Primer: Vsakodnevni tek za izboljšanje kondicijske pripravljenosti, izboljšanje meta, povečanje moči v nogah,…
Cilj #3: Kratkoročni cilj
Po tem, ko si določite vmesne cilje, si določite še kratkoročni cilj. Kratkoročni cilj je tisti, ki ga nameravate doseči ta teden ali mesec. Pomagal vam bo ohraniti fokus in vztrajnost za nadaljevanje.
Naredite seznam ciljev, ki jih želite doseči tekom tega meseca.
Primer: Fizične in mentalne priprave na tekmo, na primer nižja pričakovanja ali petkratni obisk fitnesa.
Cilj #3: Takojšnji cilj
Takojšnji cilj je povezan s kratkoročnimi cilji, ki ste si jih zadali za tekoči teden. Takojšnji cilj športniku pomaga stremeti k uspehu. Pomembni so, ker z njihovo pomočjo v tem trenutku ostanete osredotočeni na dolgoročni cilj in daste vse od sebe.
Takojšnji cilji so obvladljivi cilji, ki vam pomagajo, da se osredotočite na majhne naloge. Pomagajo vam, da postanete zatopljeni v trenutno dogajanje. Ti cilji vam bodo pomagali, da naredite korake, ki so potrebni, da dosežete svoje kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne cilje.
Primer: Narediti 10 ponovitev brez premora, preteči 5 kilometrov brez premora, biti 100 % optimističen in pozitiven na treningu.
Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂
Miha Lavtar je pravo poslovno pot začel že pri svojih 19. letih, ko se je zaljubil v podjetništvo, ki je postalo njegov stil življenja, kot pravi sam. Je direktor podjetij Optiweb in Videa.
V intervjuju smo se osredotočili predvsem na prvega, nekoliko bolj znanega, ki uspešno raste že 8 let, v medijih pa se uspešno predstavlja predvsem preko vizije podjetja, ki veliko energije usmerja v zadovoljstvo svojih delavcev – Miha je namreč vnet zagovornik zvišanja delovne kulture v Sloveniji. Seznam “ugodnosti” za delavce, ki se venomer dopolnjuje, vas zna presenetiti, in ne bi se čudil, če se bo med vami, bralci intervjuja, našlo mnogo takih, ki si boste ob prebiranju zaželeli, da bi bili del njegove ekipe.
Upam, da Mihov mejl ne bodo preplavile prošnje za nogavice. 🙂 Kakšne nogavice, se sprašuješ? Preberi intervju do konca. 😉
Uvod
Kdo je Miha Lavtar v prostem času in poslovno? Kaj ga navdušuje, ob čem ga spreleti srh, kaj mu požene kri po žilah?
Miha Lavtar: Miha Lavtar je podjetnik po duši in zato se tudi v prostem času veliko vrti okoli posla. Včasih celo preveč. 🙂 Trudi se izboljšati okolje okoli sebe, saj verjame, da bi bilo vse lepše, če bi se ljudje držali dveh pregovorov: “Dobro se z dobrim vrača.” in “Ne stori drugemu tistega, kar ne želiš, da bi drugi storili tebi.”
Sicer pa rad potuje, še posebej z dobro družbo, poizkuša nove kulinarične dobrote ter obožuje živali in naravo.
Če bi se zdajle sestala v živo, bi se na kavico pripeljal z novim Fordom Focusom RS? Naj ti ob tej priložnosti čestitam in ti zaželim srečno vožnjo! Praviš, da si si po letih garanja in trdega dela končno “upal” nekaj privoščiti. Ali je tako v realnosti videti “overnight success”?
Miha Lavtar: Hvala za čestitke! Ja, vsi sestanki so avtomatsko postali boljši, odkar imam mojo igračko. 🙂
Overnight success mislim da sploh ne obstaja, razen igre na srečo in podobno.
Overnight success mislim da sploh ne obstaja, razen igre na srečo in podobno. Pa še tam se ponavadi kar nekaj časa trudiš, da zadaneš kaj res večjega. 🙂 Tukaj je bolj to, da si kaj večjega nikoli nisem privoščil, čeprav bi si mogoče lahko, zato ker sem rajši bolj kot ne vse vlagal nazaj v podjetje. Potem pa sem se v ta avto dobesedno zaljubil in že čas, ki sem ga zapravljal, da sem gledal videe na Youtubu, bi brez problema lahko pretvoril v par kompletov novih pnevmatik. Zato sem sam sebe postavil pred dejstvo, ali kupim avto, ali pa takoj neham s tem izgubljanjem časa. In odločitev je padla v zelo kratkem. 🙂
Miha s svojim novm avtom Fordom Focusom RS.
Generacija milenijcev
Lansko leto ta čas se je kot virus po spletu razširil vaš odličen članek Generacija milenijcev – drugačni časi, drugačni ljudje, drugačen način dela. Ko sem ga takrat z navdušenjem prebral, verjetno še zdaleč nisem bil edini, ki si je rekel – e, tu bi pa tudi jaz delal. Ste imeli tiste dni v poštnem predalu kaj več prošenj za delo?
Miha Lavtar: Lahko mirno rečem, da smo eni najboljših v Sloveniji v “employee branding-u”, sploh kar se tiče SME (small and medium enterprise) podjetij. In to ni samo zaradi reklame, ampak res ogromno delam(o) na tem. Razlog je v mojih osebnih vrednotah in že začetni želji po renovaciji, s katero sem tudi zakorakal v podjetništvo.
Mi je pa ogromna neznanka, zakaj na razpisih za delo dobimo tako malo prošenj. Praktično nikoli ne več kot 30, pa ni važno, za katero delovno mesto se gre. Tako da tudi takrat ni bilo kakšnega navala. Če je kdo izmed bralcev tisti, ki smo mu všeč in nas je gledal, na koncu pa se ni odločil poslati prošnje, naj mi prosim napiše, kaj je bil razlog. 🙂
Generacijo milenijcev predstavljajo ljudje starosti od nekje 18 do 34 let. Zanje je značilno, da delodajalca ne izbirajo več zgolj na podlagi višine plače, temveč jih privlači kopica drugih dejavnikov. Vi ste do njih pristopili na izjemen način, saj vaša ekipa sloni na njih. Kje ste leto dni kasneje? Ste še vedno tako uspešni? Ste k pestri ponudbi na delovnem mestu – premišljeno prenovljeni prostori, čas za počitek po lastni presoji, sladki kotiček, skupni zajtrki, #hvalilnik, budget za izobraževanja po lastni izbiri in še in še – morda dodali še kaj, nemara celo kaj opustili?
Miha Lavtar: Ogromno smo na tem delali, imamo pa obenem precej novih izzivov. Razlog je, da smo številčno podvojili ekipo in našim prostorom v drugem nadstropju dodali še štiri nove pisarne v treh dodatnih nadstropjih. Zato je sedaj največji problem povezanost. Povezanost zaradi prostorov, povezanost zaradi različnih karakterjev, povezanost zaradi različnosti ekip …
Največja sprememba je, da smo zaposlili sodelavko Urško (Chief Hapiness Officer), katere cilj je dobiti najboljše kadre in obdržati stare. In zadovoljstvo zaposlenih pri tem igra ogromno vlogo. Nekaj stvari, ki smo jih uvedli ali pa jih še testiramo:
Merjenje zavzetosti zaposlenih
KPI-ji in bolj redno spremljanje, kam gre posameznik
Trenutno je na praksi študent iz Litve in s tem izboljšujemo našo angleščino
Oktobra pričnemo s tečaji poslovne angleščine
Prav tako oktobra pričnemo z rekreacijo po službi (2x tedensko)
Prost plačan dan, ko praznuješ rostni dan
Družabne igre (tukaj je predvsem zaslužen sodelavec Anže Svoljšak in njegov Secret Hitler :))
…
Večino pa je na koncu odvisno od ekipe, ker če oni ne bi bili pripravljeni deliti pozitivne energije in dati od sebe več kot je zapisano v pogodbi, potem bi bilo vse zaman. Tako da hvala sodelavcem, ki se trudite za to. 🙂
V današnjem času si že skorajda ne predstavljamo življenja brez socialnih omrežij. A pri izbiri le-teh v marketinške namene, je še vseeno potrebno opraviti temeljiti analizo glede na posel, ki ga opravljate. Tokrat odgovarjamo na vprašanje, kaj je pri oglaševanju bolj smiselno uporabiti – Instagram ali Snapchat?
Moč socialnih omrežij
Dandanes ni več skrivnost, da se je večina marketinga podjetij prestavila iz klasičnih oglasov na socialna omrežja. Večja podjetja resda še vedno vztrajajo pri jumbo plakatih, oglasih v revijah in na televiziji, in to je tudi prav. Te oblike oglaševanja so še vedno izredno učinkovite.
Majhna podjetja pa imajo večinoma omejen marketinški proračun, ki ga morajo zato uporabiti čimbolj smiselno in kakovostno. Za ta namen so v tem trenutku najboljša možna izbira seveda socialna omrežja. Facebook sicer še vedno krepko prednjači, ko je govora o oglaševanju, a mu tako Instagram kot Snapchat, hitro sledita. Zato se vedno več menedžerjev sprašuje, ali naj za oglaševanje uporabijo Instagram ali Snapchat.
Instagram ali Snapchat?
Izbira izvisi od vrste posla, ki ga opravljate. Za nekatere je boljša izbira Snapchat, za druge Instagram. Za nekatere pa je najboljša rešitev uporaba obeh.
Katero možnost torej izbrati? Berite dalje in ugotovite.
Še prej pa si odgovorite na vprašanja, ki določajo kriterije za izbiro in primerjavo med Snapchatom in Instagramom:
Ali so vaše ciljno občinstvo in ciljni kupci na platformi?
Katera vrsta vsebin (npr. zgodbe, slike ali video vsebine) najbolj ustreza vašemu podjetju?
Ali želite raje imeti javni profil, ki se ga enostavneje najde in je z njim lažje komunicirati s sledilci in javnostjo? Ali pa želite raje imeti zasebni profil in s sledilci graditi ena-na-ena odnos?
Je vaša ciljna publika bolj aktivna na Instagramu ali Snapchatu?
Ali želite vašo aktivnost analizirati in meriti?
Ali želite povečati doseg obstoječih objav ali želite imeti na platformi oglase?
V nadaljevanju prikazujemo podrobnejšo primerjavo obeh platform.
1. Uporabniki
Baza Instagrama je večja in nekoliko starejša.
Velikost baze uporabnikov
Uporabniki: Instagram dnevno uporablja več kot 400 milijonov ljudi in več kot 700 milijonov mesečno. Snapchat dnevno uporablja 173 milijonov ljudi.
Zgodbe: Instagram zgodbe dnevno uporablja več kot 250 milijonov ljudi, Snapchat zgodbe pa 173 milijonov ljudi.
Na spodnjem grafu je prikazana hitra rast Instagram zgodb v primerjavi s počasnejšo rastjo Snapchat zgodb.
Rast uporabnikov: Rast števila uporabnikov Instagrama je enakomerna, medtem ko se je rast uporabnikov Snapchata nekoliko upočasnila. Na spodnjih grafih je prikazana rast uporabnikov obeh platform. Kljub temu, da graf rasti uporabnikov Instagrama prikazuje mesečne aktivne uporabnike, graf rasti Snapchata pa dnevne aktivne uporabnike, se število dnevnih aktivnih uporabnikov obeh ujema.
Demografija
Instagram je glede na raziskave bolj priljubljen pri ženskem delu populacije, in sicer pri posameznicah, mlajših od 49 let.
Snapchat, po drugi strani, pa je popularen predvsem pri mlajši populaciji. Skoraj 60 odstotkov uporabnikov je namreč mlajših od 25 let, največja skupina uporabnikov spada v starostno skupino 18-24 let. Samo okoli 15 odstotkov uporabnikov Snapchata je starejših od 35 let.
Drugo
Navajamo še nekaj zanimivih in koristnih podatkov glede uporabe Instagrama in Snapchata.
Instagram
Glede na raziskavo, ki so jo opravili na Facebooku, so najpopularnejše tematike med mladimi odraslimi na Instagramu: moda/lepota, hrana, TV/filmi, hobiji in glasba.
V isti raziskavi so ugotovili, da uporabniki Instagrama radi sledijo znanim osebnostim, dobijo navdih za DIY (do it yourself) in gledajo fotografije s potovanj.
Snapchat
Glede na študijo, izvedeno s strani Defy Media for Variety, večina uporabnikov Snapchata (71 odstotkov) slednjega uporablja samo ali večinoma za komuniciranje z vrstniki.
V študiji, ki je bila objavljena na spletni strani Mashable, so poročali, da skoraj 60 odstotkov interakcij na Snapchatu poteka med bližnjimi prijatelji.
Glede na podatke App Annie, 46 odstotkov uporabnikov Snapchata v ZDA ne uporablja Instagrama. V VB znaša ta podatek 37 odstotkov.
Ko se odločate o vprašanju Instagram ali Snapchat, imejte v mislih, da je baza uporabnikov najpomembnejša. Najverjetneje se boste strinjali, da ni vredno vlagati denarja v eno izmed platform, če tam ni vaših potencialnih kupcev.
2. Vsebina
Poglejmo, katere vrste objav lahko ustvarjate na obeh platformah.
Zgodbe
Zgodbe so na voljo tako na Instagramu, kot na Snapchatu. Lahko gre za slike ali video. Ker se zgodbe predvajajo v celozaslonskem načinu, je idealna orientacija za zgodbo horizontalna, razmerje pa 9:16.
Slike in video
Poleg zgodb, so slike in videi glavne vsebine Instagrama in Snapchata. Se pa njihov prikaz razlikuje glede na platformi.
Slike in videi se na Instagramu objavljajo kot posti, na Snapchatu pa kot snapi.
Posti so javni (razen, če si profil nastavite na zaseben), medtem ko so snapi večinoma privatni med določenimi uporabniki.
Posti so lahko horizontalni, kvadratni ali vertikalni. Snapi so zaradi celozaslonskega prikaza večinoma vertikalni.
Posti ostanejo na vašem zidu in profilu, snapi pa po 24 urah izginejo.
Kakovost vsebin
V splošnem ljudje na Instagram objavljajo vsebine z visoko resolucijo, ki so obdelane, na Snapchat pa surove, nefiltrirane vsebine.
3. Odprtost
Vašo znamko bo lažje najti na Instagramu. Ko govorimo o odprtosti, moramo pogledati tri področja:
Profil
Na Instagramu lahko imate javni profil, ki prikaže število sledilcev in vse Instagram objave. Instagram vam tudi predlaga, katerim profilom je smiselno slediti in izpostavi relevantne objave v razdelku Discover, kar ljudem pomaga najti vaš Instagram profil.
Na Snapchatu imate možnost, da vaš profil vidijo le prijatelji oziroma ljudje, ki so vas dodali. Na vašem Snapchat profilu je malo podatkov, saj snapi in zgodbe, ki ste jih objavili, izginejo po 24 urah.
Angažiranost (ang. engagement)
Na Instagramu lahko všečke in komentarje na objave vidijo vsi, direktna sporočila pa le vi.
Na Snapchatu lahko vse odzive na snape in zgodbe vidite le vi.
Vaše vsebine
Na Instagramu lahko ljudje, vključno z vami, najdejo poste, ki omenjajo vas. Ljudje lahko preko hashtagov in @ označenih tagov odkrijejo in pregledajo vaš Instagram profil. Zato je tu pogosta marketinška praksa vključevanje vsebin uporabnikov (ang. user-generated content).
Na Snapchatu lahko snape ali zgodbe, ki omenjajo vašo znamko, vidijo le prijatelji oseb, ki jih je objavila. Vaša znamka bo torej bolj vidna na Instagramu, kot na Snapchatu, kar je odlično, če želite povečati prepoznavnost vašega podjetja.
4. Stopnja angažiranosti
Primerjava stopnje angažiranosti pri obeh platformah je lahko težavna, saj je oblika angažiranosti pri vsaki drugačna. Na Instagramu ljudje všečkajo, komentirajo in gledajo video vsebine. Na Snapchatu pa ljudje gledajo snape in se odzivajo zasebno.
Lahko pa primerjamo stopnjo angažiranosti za zgodbe, ki so recimo dostopne na obeh platformah in so si zelo podobne. Glede na analizo podjetja TechCrunch, imajo podjetja boljšo angažiranost zgodb na Instagramu.
5. Analitika
Za izboljšanje digitalnega marketinga je analitika seveda nepogrešljiva. Nemogoče si je zamisliti oglaševanje brez merjenja in analize odziva.
Instagram podjetjem omogoča možnost poslovnih profilov, ki imajo vgrajen program Instagram Insights za analizo objav, zgodb, oglasov in sledilcev. Obstajajo pa še številna zunanja analitična orodja za Instagram, kot so Websta, Union Metrics’s free Instagram account checkup in Keyhole.
Snapchat ne zagotavlja nobene analitike, razen za oglase. Zato je potrebno marketing spremljati ročno. V splošnem je na voljo manj analitičnih orodij za Snapchat, pa še ta so plačljiva. Primer popularnega orodja je recimo Snaplytics, ki omogoča zgolj osnovne meritve.
6. Oglasi
Od leta 2015, ko je Instagram na svoji platformi zagnal možnost oglasov, je število podjetij, ki tu oglašujejo, naraslo na preko milijon. In ker je Instagram del skupine Facebook, lahko podjetja enostavno ustvarijo Instagram oglase preko Facebookovega Ads Managerja.
Oglaševanje na Snapchatu je bilo podjetjem dokaj nedosegljivo. Na voljo je bil le program Snapchat geofilters, sicer pa so morala podjetja oglaševati preko Snapchatovega oglaševalskega partnerja, kar pa je bilo pogosto kar drago. Na srečo je Snapchat to leto zagnal program Snapchat Ad Manager, ki omogoča podjetjem lažje oglaševanje.
Ciljanje
Z uporabo kateregakoli izmed Ads Managerjev, lahko s faktorji, kot so demografija, zanimanja in vedenja, ustvarjate tarčno občinstvo za svoje oglase. Poleg tega lahko prav tako dosežete ljudi z uporabo svojih podatkov (npr. ljudi, ki so z vašim podjetjem sodelovali) in podatke platforme (npr. uporabniki, ki so podobni vašim strankam).
Oblike oglasov
Tako Instagram kot Snapchat nudita paleto različnih oblik oglasov. Poglejmo, katere.
Instagram:
oglasi objav
oglasi zgodb
povečanje dosega obstoječih objav
Snapchat:
oglasi snapov
geofiltri
leče
V tem trenutku je oglase na Instagramu lažje ustvariti. Oglase za snape je sicer enostavno ustvariti, geofiltri pa zahtevajo nekaj znanja o dizajnu, medtem ko leče zahtevajo sodelovanje s Snapchat partnerjem.
Strošek
Na koncu, ko potegnemo črto, nas podjetnike seveda vedno zanimajo stroški in cena. Primerjava stroškov oglaševanja na platformah je lahko nekoliko težavna, saj so lahko stroški odvisni od kakovosti oglasov in tarčnega občinstva.
V splošnem je v tem trenutku oglaševanje na Instagramu cenejše kot oglaševanje na Snapchatu. Verjetno pa se bodo počasi stroški oglaševanja zmanjšali tudi na Snapchatu na račun Snapchat Ad Managerja.
Torej Instagram ali Snapchat?
Kljub temu, da v tem trenutku Instagram glede na večino parametrov premaga Snapchat, se mora podjetje vseeno odločiti za tisto platformo, ki bolj ustreza njegovi ciljni publiki.
Če na primer cilja na najstnike, študente in mlade odrasle, potem je morda boljša izbira ravno Snapchat. Poleg tega, kot že omenjeno, veliko uporabnikov Snapchata nima Instagram profila. V tem primeru je Snapchat pravzaprav edina možna izbira, da se jim približate.
Sedaj, ko ste seznanjeni s podatki, je odločitev ali boste izbrali Instagram ali Snapchat torej na vaši strani.
Ni hrane brez smrti, vedno je življenje za Življenje … V tokratni objavi se bomo – kot vedno, na podlagi znanstvenih dejstev – vprašali, ali je veganstvo smiselna, zdrava in ekološka izbira.
Zaradi mesa se ni potrebno opravičevati
Ste se že kdaj znašli, ne krivi, ali dolžni, med pridigo prehranskega skrajneža (vegana, na primer) o večvrednosti svojih izbir (etičnih, v tem primeru)? Kako ste se ob tem počutili? Nič kaj fajn, predvidevam.
Strinjamo se, da je res pomembno, od kje prihaja naša hrana in kako je pridelana. Izvor in pridelava lahko bistveno opredelita hranilno vrednost živila.
“Jabolko NI jabolko”. Obstajajo boljša, obstajajo slabša in kakovost je v veliki meri odvisna od izvora ter pridelave živila.
Enako velja za ostala živila, naj bodo rastlinska, živalska ali kakršna koli. In etika je nekako “vgrajena” vmes. Ko se pogovarjamo o izvorih in pridelavi, skoraj ne moremo mimo vplivov na širše okolje, na ekosisteme, živali in rastline, ter na ljudi, ki hrano pridelujejo.
Hrana je lahko zdrava le toliko, kot je (bil) zdrav vir njene hrane.
V primeru mesa je to krma, s katero je hranjena žival in v primeru rastlin zemlja, iz katere so zrasle.
O etiki prehrane veliko razmišljamo. Sprašujem se, kako in kdaj je veganstvo postalo sinonim za etično prehransko izbiro? Na žalost resnica v vsem svojem obsegu ni vedno priljubljena, še posebno ne v krogih prehranske ideologije, ki je znana po tem, da se dejstev ogiba kot hudič križa, ali jih prilagaja po meri lastnih pravil oz. prepričanj.
Preberite več: Kaj je psevdoznanost?
Do tega članka je bilo Dr. Feelgood stališče do naslovne teme namenjeno skoraj izključno tistim, ki so vprašali po mnenju:
Našim varovancem, ki se ob svojih prehranskih izbirah počutijo “krivi”, ker jih razni skrajneži neprestano bombardirajo z bedarijami.
Prijateljem (sledilcem), ki nas kdaj radi podražijo s komentarji.
Kakorkoli, načeloma se trudimo ne zapletati v sizifovo debatiranje o veganstvu in sorodnih temah.
Pri dr. Feelgood smo “Švica” v svetu prehrane. Se ne opredeljujemo, temveč pristop prilagodimo posamezniku, s katerim sodelujemo. Naš temelj ni zgrajen na izključevanju, temveč vključevanju različnih prehranskih pristopov, med katerimi je lahko prostor tudi za veganstvo.
Z namenom podrobneje raziskati ozadje različnih vprašanj, ki se pojavljajo okoli veganstva, smo posneli eno izmed epizod dr. Feelgood podcasta. Pogovarjali smo se o temah:
Vse oblike življenja na planetu – Življenje z veliko začetnico – potrebujejo konstantne žrtve posameznih bitij. Izbira med smrtjo in “svetom brez smrti” ne obstaja. Izbiramo lahko le “med smrtjo, ki vzdržuje Življenje” in “smrtjo, ki uničuje Življenje”.
Postavimo se ob bok veganom, ki se trudijo braniti pred “smrtjo, ki uničuje Življenje”, vendar opozarjamo, da gojenje (komercialne) rastlinske hrane niso samo mavrice in rožice – za njivo je potrebno kos zemlje “očistiti” vsega življenja, skoraj do zadnje bakterije.
Potrebno je izvesti “ekocid”, grobo rečeno. Takšno obdelovanje zemlje zahteva še več uničenja, še več trpljenja in še več smrti – uporaba ogromnih količin kemičnih sredstev, fosilnih goriv, degradacija prsti in poboj manjših živali, ki najdejo zatočišče na njivi, so le začetek.
Lažje je vzeti zavojček v plastiko zavitega tofuja. Navsezadnje za to ni umrl nihče z obrazom. Za ta tofu ni trpela nobena mama. In rastline (bojda) ne “čutijo” svojih življenj.
Res škoda, ker nič od tega ni res.
Tofu iz trgovine je v procesu pridelave, predelave, transporta, … škodoval okolju in marsikateri živali. Tudi če je “ekološki” ali “organski” je soja, kot njegova glavna sestavina, zahtevala desetine, če ne stotine ali celo tisoče življenj, medtem, ko je sonaravno vzgojena krava svoje življenje preživela na paši in prispevala k zdravemu delovanju travnate pokrajine.
Najprej rešimo sebe (pospravimo svojo posteljo), šele potem lahko spreminjamo svet.
V prehrani to na prvi točki pomeni, da najprej izbiramo cela (minimalno predelana) in kvalitetna živila (z višjo hranilno vrednostjo). Torej takšna, ki nas delajo zdrave, močne, voljne in polne energije. Če vmes ostanemo pozorni še na izvor in pridelavo svoje hrane, toliko boljše.
Ni vse samo črno ali belo, obstaja spekter odločitev.
Najboljše kar lahko naredimo je, da se trudimo po svojih najboljših zmožnostih. V življenju si delimo različne prioritete, cilje in želje. Vsi ne bomo reševali sveta, niti nam ga ni potrebno.
Ne nazadnje, nihče od nas ne bo “rešil sveta” zgolj z ekstremnimi odločitvami, povezanimi s prehrano, kot je veganstvo. Tudi vegani najbrž ne. Zato se zdi smiselno najprej osredotočiti na korake, ki vodijo v smer boljšega zdravja, in ki jih zmoremo izvajati dosledno. Ko nam uspe prej predstavljeno točko 1 ponavljati z vsaj 90 odstotno uspešnostjo, šele takrat lahko kompliciramo dalje.
Pri Dr. Feelgood v nobenem primeru nismo mnenja, da je vzbujanje krivde zaradi prehranskih izbir koristno za kogarkoli. Niti za nas, kot posameznike, niti za družbo, ali za okolje.
V naravi je vse povezano, tudi življenje in smrt
Prizadevamo si biti sofisticirani ter omikani, zato v večini ne maramo nasilja, ne trpljenja. Nad nami, sočlovekom, ali drugim bitjem. Seveda s tem ni v osnovi čisto nič narobe. Pravzaprav je prizadevanje za čim manj nasilja in trpljenja izjemno plemenito.
Težavo lahko povzroči površno razumevanje zapletenih vezi narave.
Danes so mnogi prepričani, da so z rojstvom velike človeške civilizacije zakoni narave za ljudi enostavno nehali veljati. Iz generacije v generacijo se ljudje manj in manj zavedamo svojega izvora. Zahodnjaki smo izrazito povezani s svojimi betonskimi urbanimi mehurčki in se z Naravo – iz oči v oči – srečamo zelo redko, če sploh še kdaj.
Odtujeni od narave sanjamo, da je fizični obstoj posameznika mogoč brez žrtve, brez ubijanja, brez smrti. Resnica ni videti tako. Življenje na planetu, Življenje z veliko začetnico, potrebuje konstantne žrtve posameznih bitij.
Smrt pogasi življenje enega bitja, ampak ne pogasi Življenja v celoti. Življenje vzdrži in preseže smrt. Vsako živo bitje potrebuje žrtev, da se ohrani, dokler se tudi njemu ne izteče čas – takrat še sami postanemo žrtev za Življenje. Zakon “smrti za Življenje” velja tako za nas, kot za rastline.
Rastline živijo od krvi in kosti
Rastline se hranijo z živo prstjo. Sestavljena je iz milijonov organizmov, katerih življenjski procesi (hranjenje, izločanje, komuniciranje, izmenjevanje, premikanje in razmnoževanje), so omogočili ostalo življenje na našem planetu.
Žlička prsti vsebuje preko milijon različnih organizmov: glist, pršic, črvov, insektov, mehkužcev – in prav vsi se hranijo. Hranijo se s krvjo in kostmi: z dušikom, fosforjem, kalijem in kalcijem (vir).
Dušik je zelo pomemben. V zemljo ga sicer vračajo redke rastline, vendar v nezadostnih količinah. Prst nujno potrebuje kri in kosti. S Habrovim procesom lahko dušik za umetna gnojila pridobimo tudi iz fosilnih goriv. Ocenjuje se, da umetna gnojila iz amonijaka, proizvedenega po Habrovem postopku, prehranjujejo približno tretjino svetovnega prebivalstva. Ocenjuje se tudi, da je tako proizveden amonijak zaslužen za približno polovico beljakovin v človeški prehrani (vir).
Poleg velike okoljske škode in dejstva, da bo omejenih zalog nekoč zmanjkalo, so na koncu tudi fosilna goriva v resnici kri in kosti – ostanki starodavnih ekosistemov, rastlin in živali.
Naslednji je fosfor, ki je na voljo v izjemno omejenih količinah. Spet se lahko slepimo, ker ga je možno pridelati iz sedimentnih kamnin, vendar nima smisla. Zakaj bi preferirali zapleten in uničujoč postopek, ko pa ima narava preprosto rešitev. Rešitev iz krvi in kosti.
Kalij se vrača v prst s pepelom, z ostanki rastlin, z iztrebki in predvsem … s krvjo in kostmi.
Naposled, omejitveni dejavnik je še tudi kalcij – ko zmanjka kalcija, rastline prenehajo rasti.
Kaj je za zemljo skupen vir vseh naštetih mineralov? Uganili ste: kri in kosti.
SMRT, KI VZDRŽUJE ŽIVLJENJE
Rastline uživajo prst, nakar postanejo hrana za rastlinojede živali. Mesojedi plenilci potrebujejo žrtev rastlinojede živali, kot plen, ki potrebuje plenilce za vzdrževanje naravnega ravnovesja – brez plenilcev rastlinojede živali izčrpajo ekosistem in pokrajina zagotovo propade. Na koncu vsi, še tako plodni plenilci, postanejo hrana prsti.
Prst je mesojeda, če si še tako močno zatiskamo oči – hrani se s trupli živali, z njihovimi in našimi trupli.
Plenjenje ni stvar morale ali politike. Plenjenje je stvar sožitja. Prehranjevalna veriga se ne konča pri zadnjem členu, ampak je sklenjena v krog, ki zahteva življenje za Življenje. Ta krog je dogovor med plenom in plenilcem – med rastlinami in živalmi – dokler plenilec ne postane plen.
Prehranjevalna veriga je sklenjena v krog, ki zahteva življenje za Življenje (Vir: Dr. Feelgood).
Smrt, ki temelji na spoštovanju, je smrt, ki vzdržuje Življenje. Takšna sta skrb in zaščita divje narave ter kakovostno holistično kmetovanje s pravilno vzgojenimi, spoštovanimi živalmi in trajno polikulturo, ki ne izčrpava prsti.
Pravilno upravljane črede ne izčrpava ekosistema, temveč prispeva k zdravemu delovanju travišč in sorodnih pokrajin – pomaga uspevati travniškim vrstam, vrača ogljik v prsti ter obnavlja prst, in zadržuje vodo na površini. Žetev tako vzgojenih živali za hrano je prav tako smrt, ki vzdržuje Življenje (vir 1, vir 2).
SMRT, KI UNIČUJE ŽIVLJENJE
Intenzivno kmetijstvo pooseblja dominacijo, trpljenje in smrt, ter uničuje Življenje. Nič od tega ni eksluzivna lastnost industrijske živinoreje. Tudi konvencionalna poljedelska pridelava monokulture, žit, ali stročnic, temelji na dominaciji, saj že v osnovi zahteva uničenje celotnega ekosistema.
Zlonamerna je smrt, ki uničuje življenje in temelji na dominaciji.
Obdelovanje zemlje lahko zahteva še več uničenja, še več trpljenja in še več smrti – uporaba ogromnih količin kemičnih sredstev, fosilnih goriv, degradacija prsti in poboj manjših živali, ki najdejo zatočišče na njivi, so le začetek.
“Žejna” monokultura golta reke in jezera, dokler ne požre celotne pokrajine – zahteva nasilne postopke, na manj primernih območjih tudi namakalne sisteme, ki zasolijo in uničujejo prst.
Tragična zgodba Rodovitnega polmeseca, rojstnega kraja civilizacije in intenzivnega kmetijstva, je žalostna priča dominacije in izkoriščanja narave. Danes tega območja nihče več ne naslavlja z rodovitnim – od bujne narave sta ostala samo slan pesek in mrtva puščava.
Rodovitni polmesec danes.
Žita so še posebno “krvoločna”, saj praktično “preluknjajo” ekosistem – prst, pokrajino, jezera in reke ter celotne živalske vrste. Takšen je obraz smrti, ki uniči Življenje.
“Ko izbiramo intenzivno oz. industrijsko pridelano hrano, naj gre za živalsko ali rastlinsko, jemo mrtve reke in jezera, mrtve pokrajine in ugasle ekosisteme”, pravi Lierre Keith v knjigi The Vegetarian Myth.
BREZ SMRTI NI HRANE
Izbira med smrtjo in “svetom brez smrti” ne obstaja. Izbiramo lahko le “med smrtjo, ki vzdržuje Življenje”, in “smrtjo, ki uničuje Življenje”. Potrebe prsti, resnica življenjskih ciklov in osnovne prehranske potrebe človeške živali, so sicer kruta, ampak nezlomljiva dejstva naravnega sveta.
Narava ne pozna hierarhije, po kateri bi človek in še nekaj izbranih živali veljale za čutne, ali drugače večvredne.
Pogosto verjamemo, da smo poklicani določati, kaj je prav in kaj narobe, vendar so naša prepričanja pogosto močno neskladna z zakoni narave.
Kdo si drzne odločati o tem, čigava smrt je nepomembna? Na podlagi poljubnih antropocentričnih pravil, lahko stopimo v bran ljubkim, človeku podobnim živalim, z materami in obrazi, vsi “grdi” črvi, kobilice ter kuščarji pa ostanejo pozabljeni in niso deležni enake mere sočutja.
Na površini, namenjeni pridelavi monokultur (žita in stročnice) umre tisoče, če ne stotisoče različnih živali, od majhnih nevretenčarjev do velikih sesalcev (vir). Mnogi sesalci, miši in srnjad poginejo ob košnji, oranju, škropljenju in žetvi. Tudi skladiščenje (uporaba skladiščnih pesticidov) teh pridelkov zahteva smrt določenih živali, ki bi se rade z njim nahranile.
Miš na polju žita.
Rastline se branijo, ščitijo druga drugo, komunicirajo, celo pomnijo. Rastline kličejo drugim vrstam, s katerimi tvorijo skupnosti. Rastline se včasih žrtvujejo v korist drugih. Rastline se odzivajo, pogovarjajo, imajo namen in ustvarjajo namen – lahko posredujejo, so pogumne in se zavedajo. Rastline rastejo in imajo potomce.
S pomembno razliko, da so njihovi odzivi manj opazni, subtilni in počasni. Njihovo dojemanje časa je povsem drugačno od našega. Določene rastlinske vrste živijo tisoče let.
Nepravično se zdi trditi, da rastline niso žive. Navsezadnje si z njimi delimo petdeset odstotkov DNK.
Plemenita izbira temelji na spoštovanju
Za naravo se zdi vsako življenje enakovredno. Med življenjem živali, rastline ali bakterije ni nobene razlike.
Narava ne pozna morale. Narava ni prijazna in ne hudobna. Narava preprosto je.
Življenje je proces, v katerem se eno živo bitje nahrani z drugim. Brez izjeme. Naj bo to bakterija, ki razgradi truplo, rastlina, ki zaduši svojo tekmico, lev, ki naskoči vrat gazele, ali virus, ki pokonča leva. Ni hierarhije, obstaja samo lakota.
Življenje je proces, v katerem se eno živo bitje nahrani z drugim.
Paradigma, ki zavrača smrt, kot nujno za življenje, je precej površno, iz trte izvito razmišljanje. Zvijanje od svetobolja ne bo pomagalo. Za nas in naš planet bo verjetno bolje, če se sprijaznimo s surovo resničnostjo Zemlje, ki jo tako močno ljubimo.
VEGANSTVO NI REŠITEV
Seveda moramo ohraniti svoje vrednote, najlepše želje in sanje. Izziv zrelosti in plemenitosti je, da smo tega zmožni tudi, ko se znajdemo iz oči v oči z razočaranji – ko poči mehurček lastnih utvar in neosnovanih prepričanj.
“Živalsko” in “rastlinsko” sta nepomemben kriterij. Spoznali smo, da lahko neprimerno vzgojena rastlinska hrana povzroči veliko več trpljenja, smrti in okoljske škode od trajnostne živinoreje. Pomembno je preiti površno razmišljanje o “rastlinskem in živalskem” ter razmisliti, kje in na kak način je bila hrana pridelana ali vzgojena, ter kakšne posledice je to imelo za celoten ekosistem.
S takšnim razmišljanjem se prične zgodba o plemenitem vsejedcu, ki svoje hrane ne sodi samo po embalaži in si ne zatiska oči pred neudobno in zapleteno resničnostjo. Plemeniti vsejedec je dovolj pogumen, da zagrize tudi v najbolj neudobna dejstva in prevzame odgovornost za svoje prehranske odločitve.
Plemeniti vsejedec poizkuša v sebi znova vzbuditi intimni odnos do svoje hrane, poln spoštovanja in hvaležnosti.
Lenart Žuber je človek, ki si ga želite v bližini, če želite biti navdihnjeni. Če bi ga morali opisati s pridevniki, bi to bili prijeten, topel, prijazen, motiviran, pozitiven, navdihujoč, odločen, vizionar (ni pridevnik, ga pa opiše:). Pa še kakšen bi se našel. Skratka, Lenart je resničen primer Slovenca, ki ne jamra, ampak ukrepa.
In tako se je odločil, da bo obnovil star skedenj in iz njega ustvaril apartma, kjer bodo prebivali gostje, ki si želijo oddiha, miru in aktivnega preživljanja počitnic. Zanimanje za apartma je presenetilo še njega samega, kljub temu, da se zaveda, kako potrebni so mestni ljudje tišine in pristnega stika z naravo. Poleg redne službe učitelja angleščine trenira še badminton, je voznik jadrnice, pogosto obiskuje Kitajsko (trenutno je tam tudi njegova punca) in je praktično ves čas aktiven v naravi.
Najina izkušnja bivanja v njegovem apartmaju je fascinantna. Kljub slabemu vremenu, ki naju je pričakalo že prvi dan in vztrajalo vse do najinega odhoda, sva bila navdušena nad apartmajem, idejo, mirom in naravo. Kar nisva se mogla nagledati in načuditi vsem restavriranim predmetom, ki jih je Lenart domiselno vključil v praktično uporabo. Najbolj sva se zabavala ob prebiranju Knjige o kakcu, ki ti krajša čas, saj veste kje 😉 Na sprehodu po gozdu sva si mimogrede nabrala pol košare lisičk. In če nama je bilo slučajno za minutko dolgčas, naju je hitro našla Lenartova nadvse inteligentna psička Brina, ki je prijazno zahtevala, naj ji mečeva žogo. Pa še kokoške sva pestovala.
Vabljeni k branju in iskreno priporočava obisk.
Uvod
Kdo je Lenart Žuber v prostem času in poslovno? Kaj ga navdušuje, ob čem ga spreleti srh, kaj mu požene kri po žilah?
Lenart Žuber: Jaz ne ločujem stvari na poslovne in prostočasne. Pravzaprav jemljem vse kot neke vrste prosti čas oziroma sprotne zadeve, med katerimi še kaj naredim. Tako se izognem temu, da bi delo jemal kot breme in slabo voljo. To se mi zdi kar pomembna zadeva.
Lenart pred apartmajem.
Rad imam tiste stvari, ki so dandanes že nek kliše, torej naravo, mir, šport, živali, dobro glasbo in tako naprej. Ampak za razliko od mnogih, ki si to le želijo oziroma si te stvari privoščijo le kot nekakšno nagrado, sem jaz s temi zadevami neprestano obkrožen. In mi je res fajn. Hkrati me te stvari motivirajo in iz njih najbrž črpam motivacijo.
Srh pa me zagotovo spreleti ob človeški neumnosti.
Kri mi zavre, ko slišim nekoga, ki samozavestno reče, da je nekaj prav in nekaj narobe. Da nekaj lahko in da se nekaj pač ne spodobi. To me pa spravi iz tira.
Turizem in podjetništvo
Z Nejcem si naju povabil, da nekaj časa preživiva v tvojem novem apartmaju. Oddajaš ga šele od letošnje pomladi, zaenkrat pa vse kaže na to, da se bo projekt, ki si si ga zastavil, izkazal za izvrstno potezo. Zaupajva bralcem, da se apartma nahaja v osrčju narave, pod Pohorjem, z izvrstnim razgledom, ki sega vse od Uršlje gore pa tja do Šoštanjskih dimnikov. Menda se na res jasen dan vidi celo do Triglava. Če lahko doživetje opišem z eno besedo, bi rekla: mir. Je to tisto, po kar prihajajo obiskovalci?
Lenart Žuber: Ja, o tem projektu smo že nekaj časa govorili z družino ob kosilu. Ko sem ga zaključil, je bil namen pokazati gostom, kako lepe konce imamo tu, pa tudi nasploh v Sloveniji. Jaz sem se od nekdaj zavedal, da je tu zelo lepo, zdaj poskušam to pokazat ostalim, samo dobiti jih je treba gor. Vedno več je ljudi iz mest, ki iščejo mir in pristno naravo. Točno to sta pa glavna aduta Razborce.
Vedno več je ljudi iz mest, ki iščejo mir in pristno naravo. Točno to sta pa glavna aduta Razborce.
Kakšne turiste si uspel privabiti in kaj jim nudi bližnja okolica?
Lenart Žuber: Letos poleti so bili pri nas Slovenci, Nizozemci, Madžari, Turki, Francozi, Nemci in Angleži. Pravzaprav nekako tako, kot sem pričakoval, čeprav v precej večjem številu. Predvsem sem bil presenečen nad Slovenci, kar kaže, da tudi naši iščejo prostor za umik, čisti zrak in tišino.
Prvotno vsi iščejo prostor za počitek, čeprav želim Razborco predstaviti kot super destinacijo za gorsko kolesarjenje (celotno Pohorje je kot na dlani – no saj pravzaprav smo tu sredi Pohorja), pohodništvo, smučanje, gobarjenje in še kaj. Vse te aktivnosti so tako blizu, da je potrebna samo želja. Ravno sem v ponudbo dodal tudi najem kajakov za mirne vode. Potrebno je vedeti, da sta Drava ali pa Velenjsko jezero čisto blizu. Vsa Slovenija je pravzaprav dosegljiva v parih urah.
Praviš, da že razmišljaš o dodatni ponudbi aktivnih počitnic, prešanju mošta, skupinskem pobiranju pridelkov ipd. Povej nam kaj več o tem.
Lenart Žuber: O dodatni ponudbi je bilo govora že pred apartmajem. Prešanje mošta, pomoč pri delu na kmetiji, pobiranje sadja in delo v vrtu so zadeve, ki so nam samoumevne in včasih naporne. Tujci pa plačajo, da lahko pri teh stvareh sodelujejo in da so del teh izkušenj. Zato smo si zamislili, da bi pravzaprav bile te stvari osrednja dejavnost, apartma pa le vključen v ceno. No, za zdaj kaže ravno obratno, tudi prav.
Lenart je v ponudbo oddaje apartmaja dodal tudi najem kajakov za mirne vode.
Pri promociji svoje dejavnosti se zaenkrat zanašaš na spletne platforme, ki povezujejo ponudnike nastanitev z iskalci le-teh. To so Booking, Airbnb ipd. Kako se jih da izkoristiti v najboljši možni meri in kaj ti ponujajo?
Lenart Žuber: Kar se mene tiče, so te platforme super način, da svoj prostor ponudiš celotnemu svetu. So zelo enostavne za uporabo, to zdaj že vse poteka preko pametnih telefonov.
Pravzaprav sem bil med obiskom prvih gostov sam na Kitajskem, starši pa so samo odprli apartma za goste. To je dokaz tega, kako enostavno in univerzalno je na ta način oddajati prostor. Potrebno jih je seveda preštudirati in videti, kako jih lahko izkoristiš v celoti. Veliko ti pomagajo kar sami, saj je v njihovem interesu, da imaš čimveč prometa.
Prepoznati priložnost, kjer se zdi, da je ni
Prepoznal si priložnost, kjer je marsikdo ne bi. Poskus, s katerim si želel pridobiti zgolj nekaj občasnega pasivnega prihodka, se je na koncu izkazal za tako odličnega, da nepričakovano že skoraj predstavlja tvoj glavni vir preživetja. Dokazal si, da je turizem mogoče pripeljati tudi na navidezno odročne kraje, za katere bi marsikdo trdil, da niso zmožni privabiti gostov. Praviš, da kar se domačinom zdi samoumevno, je za marsikaterega tujca pravi biser. Je tudi tebe rezultat presenetil?
Lenart Žuber: Ja, kot sem že rekel, so se stvari zasukale malo drugače, kot sem sprva mislil in to v pozitivnem smislu. Vedel sem pa, da imamo neizkoriščen potencial in da Slovenija postaja vedno bolj zanimiva za turiste. Pri tem je pomagalo, da sem veliko prepotoval in si ustvaril realno sliko o Sloveniji.
Slovenija postaja vedno bolj zanimiva za turiste.
Se ti zdi, da ima več kdo pred nosom podobno poslovno priložnost, pa je ne izkoristi? Zakaj meniš, da je tako?
Lenart Žuber: Sigurno je priložnosti polno. Ampak jaz menim, da ljudje ne razmišljajo izven okvirjev. Dandanes si uspešen le kot menedžer, spletni gigant ali pa ne vem, kot neizprosen pravnik. Jaz sem izhajal iz preproste predpostavke, da si ljudje želijo miru in tišine, ker je to tudi naravno.
Ni normalno, da ljudje v mestih (pa tudi izven mest) delajo cele dneve, so stalno pod stresom, napeti in ostajajo brez prostega časa. To zame ni življenje in sklepal sem čisto logično. Ne vidim se kot poslovnež, ki je leta in leta pilil idejo, da bi zgradil svojo kariero. Težko bi bil večji nasprotnik takšnega načina.
Zadolženost večini predstavlja nočno moro. Dolgovi ljudem preprečujejo, da bi dosegli svoje finančne cilje in so lahko vir stresa, žalosti, ter nenehne zaskrbljenosti glede financ. Na srečo zadolženost ni doživljenjsko stanje. Odplačilo dolgov je lahko – in mora biti – vaša prioriteta.
Dokončno odplačilo dolgov ni nemogoče
Številni ljudje se gibljejo v začaranem krogu zadolženosti, saj ne vedo, kje pričeti. Zastavljajo si vprašanja, kot so: “Kateri dolg je smiselno odplačati najprej? Koliko moram plačati vsak mesec, da se bom dolga znebil? Je minimalni mesečni znesek za odplačilo dolgov dovolj? Kako dolgo bom odplačeval? Bo težko? Čemu vse se bom moral odpovedati?”
Če ste tudi vi med njimi, sledite naslednjim korakom, ki vam bodo dali prave napotke za dokončno odplačilo dolgov.
1. Analizirajte razloge, zakaj ste se zadolžili
Tradicionalni nasveti vam narekujejo, da se ne smete spominjati preteklosti. V tem primeru pa je lahko pogled nazaj koristen. Da se bi za vedno znebili dolgov pomeni, da morate spremeniti navade ali situacije, ki so vas vodile v zadolženost.
Vzemite si čas in premislite o tem, kako ste zašli v dolg. Zapišite si tri do pet faktorjev, za katere verjamete, da so prispevali k zadolževanju. Vprašajte se: “Kaj bi lahko naredil drugače?”
Dolg morda ni vaša krivda. Nekateri ljudje se pogosto znajdejo v dolgovih, ker denar posojajo drugim. Pri drugih je lahko kriva trenutna neugodna življenjska situacija.
Na tej točki ni potrebno, da se počutite slabo in se krivite za dolgove. Cilj tega koraka je, da prepoznate tisto, zaradi česar ste v minusu in v naslednjih korakih preprečite, da bi se to v prihodnosti ponovilo. Poleg tega je to dragocena lekcija, ki jo lahko predate svojim otrokom, sorodnikom ali prijateljem.
2. Spremenite slabe zapravljive navade
Večina ljudi si težko prizna, da ima slabe nakupne navade. Vedno najdejo razloge in opravičila, zakaj so kupili/plačali nekaj, kar v resnici ne potrebujejo. Ko pa zapravljive navade ugrejo izpod nadzora in pričnejo najedati vaše finance, pa je čas, da se jih znebite.
Prvi korak je, da identificirate zapravljive navade. To najlažje storite tako, da pričnete slediti vsem svojih odhodkom v zadnjem mesecu. Nato te odhodke porazdelite v kategorije in seštejte vsako izmed njih. To vam omogoča, da natančno določite, kam gre vaš denar.
Ko ste napravili analizo odhodov je čas, da ugotovite, v kateri izmed kategorij zapravite bistveno preveč denarja in uvedete spremembe, ki bodo zmanjšale odhodke. Na primer: če več kot 25 % vašega prihodka zapravite za hrano, je smiselno, da ugotovite, kako boste zmanjšali stroške hrane.
3. Ugotovite, koliko dolga imate
Do sedaj najbrž niste natančno vedeli, koliko ste v resnici zadolženi. Sedaj je čas, da se soočite z realnostjo. Naredite seznam vseh vaših dolgov, minimalnega odplačila, obresti in zneska, ki ga dolgujete.
4. Odločite se, koliko si lahko privoščite odplačati
Če trenutno vsakomesečno odplačujete minimalni možen znesek, vam bo odplačilo dolgov vzelo precej časa. Nekaj let, morda celo nekaj desetletij. Da bi dolgove odplačali v najkrajšem možnem času, boste morali razmisliti o nekoliko višjem znesku odplačila vsaj za enega izmed dolgov.
Za odplačilo dolgov uporabite svoj proračun. Analizirajte svoj mesečni proračun, da ugotovite, koliko ste zmožni mesečno odplačevati. Kot svoj proračun uporabite vse možne vire dohodka, vključno s socialnim varstvom, bonusi, delnicami idr. Od tega odštejte denar, ki ga mesečno potrebujete za preživetje, ostalo pa namenite za odplačilo dolgov.
Dodatno odplačajte, kadarkoli lahko. Več denarja kot lahko daste na stran za odplačilo dolgov, hitreje jih boste odplačali. Bodite kreativni in najdite dodatke vire prihodkov – z zmanjšanjem trenutnih odhodkov in iskanjem novih načinov za povečanje prihodka.
5. Naredite si načrt
Ni potrebno, da je načrt odplačevanja dolgov kompleksen. Vse kar morate narediti je, da svoje dolgove postavite v vrsto glede na nujnost.
Kateri dolg odplačati najprej? Izbrati morate metodo, ki vam bo omogočala, da ostanete motivirani za odplačevanje dolga. Če vam je najpomembnejše, da optimizirate svoja plačila, potem je najboljša metoda odplačevanje večjega dolga. Po drugi strani pa je boljša metoda manjšega dolga, če ste nagnjeni k temu, da vam motivacija upade ob odplačevanju večjega dolga več časa.
Koliko odplačevati? Ko ste določili svojo prioritetno metodo odplačevanja dolga, se odločite, koliko želite odplačevati vsak mesec. Običajno je najboljša metoda takšna, da največji znesek plačujete za enega izmed dolgov, ostale pa odplačujete z minimalnim odplačilom. Ko enkrat odplačate en dolg, pričnite z najvišjim odplačilom odplačevati naslednjega v vrsti.
Kako dolgo bo trajalo? Z načrtom, ki ste si ga pripravili, lahko ocenite, koliko časa vam bo vzelo odplačevanje dolgov. Obstajajo številne metode za kalkuliranje odplačil. A pri računanju upoštevajte, da lahko čas odplačila niha v odvisnosti od višine zneska, s katerim odplačujete dolgove ter od morebitnih dodatnih zadolžitev v času odplačevanja.
Sedaj, ko ste si pripravili načrt in določili mesečni znesek za odplačilo je naslednji korak, da vsak mesec redno odplačujete svoj dolg. Ta del načrta vam bo vzel največ časa – odvisno od višine vašega dolga in višine odplačila, ki ste ga pripravljeni nameniti. Zelo pomemben del odplačevanja dolga je konsistentnost odplačevanja.
Sledite svojemu napredku. Zastavite si vmesne cilje, ki vam bodo omogočali, da ostanete motivirani ves čas odplačevanja. S proslavljanjem majhnih uspehov, kot je na primer odplačilo 25 % ali 50 % dolga se bolje zavedate napredka in lažje ostanete motivirani.
7. Ne zadolžujte se še dodatno
Če se želite znebiti dolga, ne smete več uporabljati kreditnih kartic. Če si med procesom odplačevanja dolga ustvarite nov dolg, bo to le uničilo vaš celoten načrt in motivacijo. To je kot da bi naredili dva koraka naprej in tri nazaj. Z dodatnim zadolževanjem se le potiskate nazaj.
Če menite, da se niste zmožni upreti skušnjavi je najbolje, da ukinete svoje kreditne kartice. Lahko jih tudi začasno zamrznete. Najbolje morda kar dobesedno – tako se boste morali res namučiti, da jo spravite iz leda, ko si jo boste zaželeli uporabiti.
8. Premostite zastoje
Morda ne bo vedno enostavno jadrati na poti do finančne svobode. Vedno se lahko zgodi, da nastopi finančna nuja, ki zahteva, da zmanjšate višino svojega odplačila za nekaj mesecev. Tudi prav. Takoj ko bo mogoče, pa ponovno pričnite odplačevati dolg z višjim zneskom. Premagajte skušnjave, dvome in obupavanje ter pogumno in vztrajno sledite svojemu načrtu odplačila dolgov. Rezultat je vreden truda.
