Razkrivamo, kako uspešna slovenska podjetja skrbijo za motivacijo zaposlenih

Nejc Krumpačnik
-
0
Razkrivamo, kako uspešna slovenska podjetja skrbijo za motivacijo zaposlenih

Pred tednom dni je potekala razglasitev najboljših zaposlovalcev projekta Zlata nit 2017 v kategoriji malo, srednje veliko in veliko podjetje. Mi smo to priložnost izkoristili, da smo finalistom izbora za Zlato nit postavili nekaj vprašanj o motivaciji zaposlenih. Zanimalo nas je, kako uspešna slovenska podjetja skrbijo za motivacijo in zadovoljstvo svojih ljudi.

Kako uspešna slovenska podjetja skrbijo za motivacijo zaposlenih?

Vprašanja, ki smo jih zastavili finalistom, so se glasila:

  1. Kakšne inovativne/kreativne in drugačne pristope uporabljate na področju motiviranja zaposlenih?
  2. Ali na temo motivacije zaposlenih v vašem podjetju sodelujete z zunanjimi strokovnjaki? Kako?
  3. Kateri so po vaših ocenah glavni dejavniki za zadovoljstvo s službo pri vaših zaposlenih?
  4. Kateri pristopi motiviranja zaposlenih so se izkazali za neučinkovite?
  5. Na kakšen način zagotavljate ločnico med zasebnim in poslovnim življenjem zaposlenih?

Odgovori so se marsikje dopolnjevali in prekrivali, kar pomeni, da je vsem tem podjetjem skupen ravno posluh za dobrobit njihovih zaposlenih. Slovenska podjetja so se pričela v veliki meri zavedati, kako pomembna je motivacija zaposlenih za doseganje boljših poslovnih rezultatov. Na to kažejo tudi utemeljitve izborne komisije, ki so pri vseh zmagovalnih podjetjih navajala ravno spodbujanje zavzetosti in pripadnosti zaposlenih.

Pa si poglejmo, kako nekatera uspešna slovenska podjetja poskrbijo za motivacijo svojih zaposlenih.

Pristopi na področju motiviranja zaposlenih

Po besedah podjetja za spletne rešitve Optiweb, d.o.o., ki je prejelo nagrado “Najboljša zlata praksa 2017” za razvoj organizacijske kulture – Optikulturo, lahko aktivnosti za motiviranje zaposlenih razdelimo na tiste zelo enostavne, ki so namenjene predvsem trenutnemu dvigu motivacije in tiste, ki so malo bolj kompleksne in imajo načeloma večji vpliv na zadovoljstvo zaposlenih.

Kratkoročna motivacija

V Optiwebu izvajajo številne manjše enostavnejše aktivnosti za motivacijo, kot so:

  • Rekreacija, ki jo organizirajo dvakrat tedensko,
  • skupinski zajtrki za različne priložnosti,
  • masaže na delovnem mestu,
  • dela prost dan za rojstni dan,
  • omogočeno nošenje copat v podjetju,
  • darila ob raznih priložnostih (za najboljšo pustno masko, največ obiskanih izobraževanj, naj mentorja, novo leto,…),
  • sveže sadje in ostali sladki in slani prigrizki, ki so jim vedno na voljo v kuhinji,
  • delovna oprema po lastni izbiri,
  • fleksibilen delovnik in možnost dela od doma,
  • interna in eksterna izobraževanja po lastni izbiri,
  • tečaj angleščine, …

To so torej aktivnosti, ki niso povezane z delom, pač pa na nek način razbijejo delovno rutino in popestrijo delovnik. Pri tem pa je izrednega pomena, da se prakse spreminjajo in prilagajajo glede na potrebe zaposlenih.

slovenska podjetja_optiweb
Sproščeno vzdušje je glavni adut za motivacijo zaposlenih v Optiwebu.

Dolgoročna motivacija

Aktivnosti, ki po mnenju mnogih raziskav veliko bolj vplivajo na motivacijo in zavzetost zaposlenih, pa so tiste, ki so povezane z delom posameznika. To so, kot pravijo v Optiwebu, predvsem odgovornost in svoboda pri delu, vsebina dela, možnost razvoja in podobno. Prakse, ki so pri njih trenutno v uporabi in kažejo odlične rezultate so:

  • Kava z direktorjem. Vsak zaposleni je povabljen na kavo z direktorjem, kjer poda iskreno povratno informacijo o videnju podjetja, ter o dobrih in slabih straneh. Tako dajo vsakomur možnost sovplivanja ter občutek, da ni samo številka in da njegovo mnenje res šteje.
  • Wazzup sestanki so petkovi sestanki, kjer se zberejo vsi zaposleni in skupaj pogledajo minuli teden – vzpone in padce. S to analizo se vedno naučijo nekaj novega, hkrati pa si čestitajo in vlijejo moči na naslednji teden. Vsi zaposleni so na tak način obveščeni o vsem, kar se v podjetju dogaja, kar še poveča občutek pripadnosti. Na teh sestankih pa niti finančna poročila in uspešnost ne ostanejo skrivnost.
  • Na “One day experience” za en dan povabijo zunanjega strokovnjaka z določenega področja z zadolžitvijo, da s sodelavci deli svoje izkušnje. Aktivnost je nastala iz potrebe zaposlenih, da bi bili večkrat v stiku z nekimi “senior” osebami s svojega področja dela.
  • Monday Bluzz je najnovejše vpeljana aktivnost. Gre za to, da po službi še malo “zabluzijo” in se pogovorijo o temah, ki sodelavce zanimajo znotraj ali zunaj področja njihovega dela (npr: Blockchain tehnologije, aplikacije za povečanje produktivnosti, IT varnost,…). Gre za način povezovanja, hkrati pa lahko na ta način vsak izmed zaposlenih vidi, kaj ga zanima v prostem času.

V podjetju LIST, družba za računalniški inženiring, d. o. o., na dolgoročno motivacijo zaposlenih vplivajo z ohranjanjem pozitivnega vzdušja v kolektivu, dovolj svobode za zasebne opravke in, kar je izrednega pomena, povezanosti s podjetjem. Vsi v podjetju so namreč seznanjeni z vizijo podjetja, z načrti ter so vključeni v povratne informacije pomembnih sestankov. S tem podjetje gradi na njihovi pripadnosti in hkrati veča motivacijo.

Zaposleni v podjetju LIST skrbijo za pozitivno vzdušje v kolektivu in so s podjetjem tesno povezani.

Na redna mesečna srečanja in deljenje aktivnih zadev prisegajo tudi v Javnem podjetju Komunala Brežice, d.o.o, ki je prejelo posebno priznanje za starejšim prijazno podjetje v kategoriji srednje velikih podjetij.

Sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki

Slovenska podjetja ugotavljajo, da imajo delavnice in predavanja z zunanjimi strokovnjaki predvsem kratkoročni učinek in so po mnenju podjetja LIST bolj pomembne za vodstvo. Predvsem v smislu, da jih spomnijo na različne možnosti pri motiviranju sodelavcev.

V Optiwebu so se odločili za inovativno rešitev, in sicer imajo zaposleno osebo, katere naloga je, da se ukvarja z motivacijo zaposlenih, predlaga dodatne aktivnosti na to temo in je v stiku z zaposlenimi in njihovimi željami. Z zunanjimi strokovnjaki tako sodelujejo samo, kadar nimajo ustreznih notranjih resursov. Predvsem se z njimi povežejo v primeru teambuilding aktivnosti, ki jih sami ne morejo izvesti.

Pogosteje prisegajo na mreženje med podjetji, saj ima namreč veliko podjetij vpeljane dobre prakse, skozi katere dobivajo ideje tudi oni in jih potem prilagodijo glede na svoje potrebe in želje.

Glavni dejavniki za zadovoljstvo s službo

Po besedah podjetja LIST je eden izmed glavnih dejavnikov za zadovoljstvo s službo že omenjena obveščenost, drugi zelo pomemben dejavnik pa je, da so vsi del celote. Čeprav imajo nekateri drugačne vloge, pri njih ni prisotne klasične hierarhije. Veliko pa pripomore tudi odkrito komuniciranje znotraj podjetja med vsemi zaposlenimi in vodstvom.

Kljub vsem bonitetam, je pri Optiwebu še vedno delo tisto, ki ga zaposleni opravljajo večino časa, zato je zelo pomembno, da ob opravljenem delu čutijo zadovoljstvo, da jih delo izpolnjuje in da lahko na delovnem mestu rastejo. Zato so predvsem pozorni, da zaposleni v svojem delu vidijo smisel, da imajo pravo mero odgovornosti in da imajo priložnosti za rast in razvoj. Vse ostale aktivnosti seveda pripomorejo k boljši klimi in večajo motivacijo. Poleg dela, se jim zdi pomembno predvsem to, da so zaposleni slišani – da lahko vedno povejo svoje mnenje in da se to mnenje vzame v obzir.

Tudi v Javnem komunalnem podjetju Brežice so medsebojni odnosi med zaposlenimi enakovredno obravnavani z ostalimi kazalniki uspešnosti poslovanja. Ravno tako, kot je samoumevno, da merijo ostale kazalnike uspešnosti poslovanja, se jim zdi samoumevno tudi, da merijo kakovost odnosa med zaposlenim in organizacijo. Svoje kadre tudi ves čas razvijajo in skrbijo, da ljudje rastejo v podjetju »od lopate, do kravate«.

V Javnem komunalnem podjetju Brežice ves čas razvijajo svoje kadre in skrbijo za rast zaposlenih v podjetju.

Neučinkoviti pristopi motiviranja zaposlenih

Številna uspešna slovenska podjetja se strinjajo, da je odgovor klasičen – denar. Denar je dokazano zelo kratkoročen motivacijski faktor.

Sicer pa so ti pristopi odvisni od posameznika. Tistim, ki jim na primer ostaja dopust, je dodatni dan dopusta brezpredmeten, tistim, ki že oktobra odštevajo zadnje proste dneve, pa je to super nagrada.

V Optiwebu pravijo, da je potrebno vsako idejo pred implementacijo preveriti pri zaposlenih. Včasih se jim je namreč zgodilo, da so si zamislili kakšno aktivnost, ki se je sicer na papirju slišala super, vendar pa v podjetju nikakor ni zaživela. Pri njih ideje najprej preverijo na sestanku vodij ekip, saj imajo le-ti dober občutek, kaj si člani njihovega tima želijo, obenem pa so tudi ambasadorji, ki ustrezno predstavijo idejo v oddelku. Če se jim ideja zdi dobra, jo izvedejo, v primeru, da se zatakne že pri vodjih, pa je običajno ne realizirajo.

Ločnica med zasebnim in poslovnim življenjem

Sodobna uspešna slovenska podjetja zagovarjajo filozofijo, da samo spočit človek lahko dobro dela in da vsi potrebujejo svoj prosti čas, da ne pride do izgorelosti. V podjetju LIST velja pravilo, da dela ne “nosijo domov” ter da so izven delovnika dosegljivi zgolj na dežurni telefon in ne kar povprek. Tudi sam delovnik se pri njih praviloma konča po 17 h (razen seveda v izjemnih primerih).

Enako se tudi v Optiwebu trudijo zagotavljati osem urni delovnik. To seveda ni vedno mogoče, saj jih včasih kakšen projekt preseneti in morajo delati nadure, vendar pa vedno ukrepajo, kar se da hitro. Kadar pride do težav s prevelikim obsegom dela, vedno pogledajo, kaj se da narediti – ali dodatno zaposlijo osebo, zmanjšajo število projektov ali pa se vsaj naučijo nekaj za naslednjič.

V Optiwebu zagotavljajo aktivnosti tudi po delovnem času, na katerih se zaposleni radi družijo.

Nekaj aktivnosti pa je pri njih organiziranih tudi po delovnem času (npr. rekreacija, poslovna angleščina, kakšne druge športne/zabavne aktivnosti). Te aktivnosti niso obvezne in nikogar ne silijo, da se jih mora udeležiti. Zaposlenim pustijo, da sami izberejo, kje želijo, da je meja med poslovnim in zasebnim življenjem.

Kaj imajo uspešna slovenska podjetja skupnega?

Uspešna slovenska podjetja torej prisegajo na dober odnos z zaposlenimi ter veliko vlagajo v njihovo sproščenost na delovnem mestu in na grajenje zaupanja. Načini za zagotavljanje teh dejavnikov se med podjetji nekoliko razlikujejo, vsi pa se strinjajo, da denar vsekakor ni najboljši motivator za delo zaposlenih.

Ljudem veliko več pomenijo svoboda, dobri odnosi, transparentnost, vključenost ter možnost rasti – tako osebne kot poslovne. Uspešna slovenska podjetja se zavedajo, da je spočit, zadovoljen in obveščen zaposlen tisti, ki bo največ prispeval k rasti posla.

 

Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂

 

Se želiš pridružiti največji družini motivirancev v Sloveniji?

Jadranje po podjetniških vodah zahteva osnovna znanja

Andro Goblon
-
0
Jadranje po podjetniških vodah zahteva osnovna znanja

To, da ste motivirani, vem, saj berete ta članek. Kar mi je zelo všeč, saj vem, da si boste zapomnili bistveno več, kot sicer. Motivacija je res pomembna. Ni pa vedno dovolj. Vodenje podjetja zahteva poleg motivacije še nekaj osnovnih znanj.

Na primer: lahko sem zelo motiviran objadrati svet, a če nisem še nikoli jadral, se moram jadranja najprej naučiti. Pa ne samo jadranja. Če mislim iti na takšno potovanje, moram nekaj vedeti o morju, morskih tokovih, vetrovih, o jadrnicah, o postopkih na morju in v pristaniščih, o varnosti na jadrnici, o preživetju na morju, o tem, kakšno hrano vzeti s sabo, o tem, kako komunicirati na morju, o tem, kaj storiti, če se kaj pokvari, o tem, kje so najbolj varne plovne poti z vidika narave (tokovi, vreme, globina morja), možnosti ugrabitev zaradi terorizma ali kriminalnih aktivnosti (in upajmo da ne še kaj hujšega), o ribolovu, … Navsezadnje je dobro, da znam sam pripravljati sveže obroke hrane, ko je to možno.

Verjetno sem še veliko pomembnih stvari v tem trenutku pozabil, a za začetek je to dovolj. Pomembno je, da je za jadranje okoli sveta potrebno vedeti še veliko drugega, kot le, kako se jadra. Enako velja za vodenje podjetja.

Jadranje po podjetniških vodah

Zdaj pa naredimo primerjavo s podjetništvom. Mnogi se zanj niti ne odločajo iz veselja biti podjetnik, ampak iz nuje, ker na primer ne dobijo redne zaposlitve. Sicer pa to ni tako pomembno. Važnejše je, da se tudi ostali, torej tisti, ki se za podjetništvo odločijo zavestno, na začetku ne pripravijo »kot da gredo jadrat okoli sveta«, ampak bolj kot ne za »veslanje po mirnih vodah«.

Na začetku se vse dogaja prehitro. Vsaj mislijo si tako. Ampak problem se pojavi, ko se potem začne dogajati še hitreje in se v glavo hitro prikradejo misli, kot »ni časa«, na primer. Vodenje podjetja zato marsikomu postane prevelik zalogaj.

Vem. Popolnoma jasno mi je. Vi, ki to berete, ste iz drugačnega testa. Vas žene motivacija. Tudi motivacija za učenje. Zato se bom od tu naprej posvetil zgolj vam.

Osnovna znanja za vodenje podjetja

Ne vem, kaj kot podjetniki ali podjetnice počnete, zato lahko še naprej uporabljam prispodobo jadranja. Če znate jadrati in želite to znanje tržiti, ni nujno, da imate tudi jadrnico. Je pa nujno, da imate številna prej omenjena znanja, poleg osnovnega znanja, ki je potrebno, da sploh lahko razmišljate o tej dejavnosti.

In podobno je z vsemi ostalimi dejavnostmi. Najprej potrebujete osnovno, specifično znanje o tem, kako se kaj naredi (fotografiranje, prevajanje, arhitekturno projektiranje, izdelava nakita, oblikovanje pričesk, svetovanje o zdravi prehrani oz. s čimerkoli se pač želite ukvarjati).

Več: 5 stvari, ki jih je potrebno vedeti, preden zaženete svoje podjetje

Znanja o »preživetju«

Od tu naprej potrebujete znanja o »preživetju«. V poslu si je potrebno zastaviti vprašanja, kot so:

  • Kdo so vaše stranke?
  • Kaj si v resnici želijo?
  • Je to, kar si stranke želijo od vas enako temu, kar sami mislite?
  • Kako bodo izvedele, da obstajate?
  • Kako bodo prišle v stik z vami?
  • Katera znanja boste še potrebovali, da boste lahko čim ceneje in čimbolj učinkovito komunicirali s strankami?
  • Kako boste oblikovali ponudbo in ceno?
  • Kakšne stroške boste imeli?
  • Kako jih boste lahko zmanjšali?
  • Lahko s kom sodelujete?
  • Kaj sploh potrebujete, da boste lahko strankam nudili, kar si želijo?
  • Katere aktivnosti morate izvajati?

Takšnih in podobnih vprašanj je še veliko.

Na vprašanja si lahko odgovorite s pomočjo oblikovanja poslovnega modela. To vam bo pomagalo, da si boste poslovni model vizualizirali, tako da vam bo služil tako, kot služi jadralcem pomorski zemljevid.

Več: Nasveti poslovnežev za grajenje uspešne kariere

Oblikovanje poslovnega modela

Oblikovanje poslovnega modela je znanje, ki ga sam uvrščam tik ob bok osnovnemu znanju, potrebnemu za opravljanje dejavnosti. Najprej je potrebno vedeti, kako sploh narediti izdelek ali opraviti storitev, hkrati pa tudi, kaj vse je potrebno, da dejavnost lahko opravljate. S tem ne mislim pravno formalnih zadev, registracije, itd., ampak to, da imate stranke, ki si želijo in potrebujejo to, kar jim nudite.

Oblikovanje poslovnega modela vam hkrati omogoča, da sebe in svojo dejavnost vidite iz drugačne perspektive. Da vidite celoto in ne zgolj nekega dela. Na ta način lahko lažje ugotovite, kaj je potrebno spremeniti, da boste imeli (še) boljše rezultate.

Pa tudi, kaj vse se je potrebno še naučiti, da boste dejavnost lažje opravljali. Na primer, kako se dejavnost/izdelek promovira na omrežju Facebook.

V naslednji objavi vam bom še podrobneje razložil, zakaj je potrebno za uspešno vodenje podjetja izdelati poslovni model.

 

Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂

 

Se želiš pridružiti največji družini motivirancev v Sloveniji?

Ljudje se pozitivno odzivajo, če jim ne predajaš zgolj teorije in nekaj »bluziš« v tri dni, temveč pokažeš lastne rezultate

Neža M.
-
0
Ljudje se pozitivno odzivajo, če jim ne predajaš zgolj teorije in nekaj »bluziš« v tri dni, temveč pokažeš lastne rezultate

Kdo sta Robert Špiler in Tjaša Štruc?

Robert Špiler in Tjaša Štruc sta mlad par, ki življenje dojema in živi drugače. Preprosteje. Živita v 17 m2 velikem Hiškotu in si pridelujeta svojo lastno zelenjavo na 200 m2 velikem vrtu. Svoja znanja in izkušnje delita na vrtnarskem portalu Vrt obilja, lansko leto pa sta izdala tudi knjigo Štihanje? Ne hvala!, v kateri so združene vse njune ugotovitve.

Vabljeni, da spoznate njuno zgodbo, doživite preprostost njunega razmišljanja in se navzamete njunega spoštovanja in sobivanja z Naravo.   

Uvod

Kdo sta Robert Špiler in Tjaša Štruc v prostem času in poslovno? Kaj ju navdušuje, ob čem ju spreleti srh, kaj jima požene kri po žilah?

Robert: To dvoje ne ločujem, ker je za človeka zelo nevarno, ko osebno življenje ločuje od poslovnega. Ljudje »poslovno« pozabijo na svoje vrednote, svojo držo in tudi na okolje.

Navdušuje me življenje nasploh, še posebej vrtnarjenje. Še vedno na svet gledam z igrivimi otroškimi očmi, ki kar srkajo stvari iz okolice. To želim, da nikoli ne popusti. Kri po žilah pa mi poženejo samo datumski roki, kaj drugega bolj malo.

Tjaša: Pri meni je rahla razlika. Poslovno sem bolj zadržana in zaprta. V prostem času pa sem bolj sproščena. V obeh primerih pa že v osnovi umirjena.

Navdušuje me narava, ustvarjanje na prostem, vrtnarjenje. Kaj pa vem, ti ekstremi – srh, kri po žilah, so bolj redkost.

Tjaša, po izobrazbi magistra biologije in ekologije z naravovarstvom, in Robert, diplomirani inženir gradbeništva, sta se odločila za nekoliko drugačno pot v primerjavi z vrstniki. Po končanem študiju sta se preselila na podeželje, si postavila majhno hiško z vsega komaj 17 m2 in pričela vrtnariti. Kako je padla ta odločitev?

hišo in vrt
Vrt Roberta in Tjaše s Hiškom v ozadju.

Robert: Zdaj ko gledam nazaj, je od tega časa že skoraj 5 let. Počutim se, kot da bi to situacijo razlagal kot nek starček na zibajočem stolu. Šlo je za dolgoletno željo, ki jo je sprožil pogovor z mojim očetom, ko sem opazil, da pod isto streho ne bomo mogli živeti. Navadil sem se svobode iz študentskega življenja. Takrat sva bila s Tjašo skupaj le nekje 3 mesece. Danes smo z očetom najboljši sosedje!

Tjaša: Tukaj je bil Robi ”krivec” oz. njegova situacija. Ja, sem ga samo v vsem tem podprla in res po svojih močeh pomagala.

Hiško

V Hiškotu, kot imenujeta vajino prebivališče, živita že od pomladi 2014. Za marsikoga je nepredstavljivo živeti na tako majhni površini, brez tekoče vode in francoskega wc-ja. Povejta nam, kako vama to uspeva (še posebej takrat, ko pride do kakšnih nesoglasij)?

Robert: Nesoglasja sva rešila že v začetni fazi in najin odnos se je s tem izjemno utrdil, saj na malem prostoru ni kuhanja zamer. Ja, tako je. Marsikdo si še kako dobro predstavlja romantično življenje v mali hiški, ne predstavlja si pa, kako bi reševal osnovne človekove potrebe. To mi je vedno tako fascinantno. To, da si vsak liter vode ročno prineseva v Hiškota in da uporabljava kompostno stranišče sta najini rešitvi, ki sovpadata z načinom bivanja na tako malem prostoru.

Marsikdo si še kako dobro predstavlja romantično življenje v mali hiški, ne predstavlja si pa, kako bi reševal osnovne človekove potrebe.

Tjaša: Zdaj se poznava že tako dobro, da res hitro rešiva kakšno nesoglasje. Opažam, da jih je vedno manj. Se je pa zagotovo moralo to na malem prostoru hitreje ”ščistit”, kar je samo super za najin odnos.

Za vse, kar v Hiškotu je in kar je prineslo zraven, sva se odločila sama. Torej z nekim zavedanjem, kaj to pomeni. In ni nama nič tako nenavadnega. Razumem pa, da naju drugi vidijo kot nekaj posebnega.

Sta dokaz, da večina ljudi poseduje absolutno preveč materialnih stvari, ki niso nujne za preživetje in kvalitetno življenje. Svoj mali domek sta uspela urediti neverjetno minimalistično, šik in hkrati praktično. Kje sta dobila ideje za razporeditev prostorov in opremo? Vama je pri opremljanju pomagal kakšen strokovnjak?

Robert: Kje imaš pa denar za strokovnjake, ko si star 22 let. Načrti so nastajali v glavi, se prerisali v računalniški program in nastala je maketa. Klical sem vse povprek, spraševal za dodatne informacije za celoten proces. Bilo je nekaj zbranih fotografij iz spleta, kako si je ena punca iz Amerike tisti čas uredila hišico, ki so bile v oporo za načrt in notranjo postavitev. Sliši se mogoče enostavno, proces pa je bil v resnici izjemno zahteven.

Tjaša: Jaz sem se lahko malo razživela pri opremljanju 🙂 Na prvem mestu je bila praktičnost, potem sva pa dodala noto domačnosti, topline in ”cartih”. Vzameš dobre ideje, ki jih vidiš drugje in dodaš kanček svojega.

hiško
Notranjost Hiškota.

Vrt obilja

Na vajinem 200 m2 velikem vrtu uporabljata posebno tehniko zastiranja tal s kompostno zastirko v kombinaciji z ostalimi organskimi materiali in tako dosežeta rodovitna tla, mnogo manj pleveli in za 95 % manj zalivanja. Kako sta prišla do teh spoznanj?

Robert: Skozi dolgo pot. Trajalo je 4 leta, da smo danes tu in da lahko takole izpostavljava vrt in podajava neka spoznanja. Pri drugačnih tehnikah v začetku potrebuješ oporo. Tako so nama bili v pomoč razni vrtnarski vzorniki iz tujine. Charles Dowding iz Velike Britanije, JM Fortier iz Kanade in Remo Vetter iz Švice, katerega sva lansko leto tudi obiskala. V kratkem bova obiskala (ali srečala) vse vzornike, v to sem več kot prepričan.

Potem je sledila praksa na vrtu. Ko sva imela lastne izkušnje, sva začela to deliti z širnim svetom, prej ne! Na koncu pa ugotoviš, da tako kot danes delava s Tjašo na vrtu, počne Narava v gozdu že milijone in milijone let. 🙂

Na koncu ugotoviš, da tako kot danes delava s Tjašo na vrtu, počne Narava v gozdu že milijone in milijone let.

Tjaša: Mislim, da sva na začetku vrtnarske poti oba začutila, da morava nekaj spremeniti pri načinu vrtnarjenja. Tako sva se poglobila v tehnike omenjenih mojstrov. Pravo učenje in spoznavanje pa je potem bilo vsa ta 4 leta na najinem vrtu – opazovanje, zapisovanje, veliko testiranja in tudi neuspeha. Vse to je gradilo (in še bo) najino znanje.

Na izredno koristni in pregledni spletni strani Vrt obilja delita vso svoje znanje in izkušnje. Konec lanskega leta pa sta izdala tudi knjigo Štihanje? Ne hvala, za kar vama iskreno čestitam. Kako ocenjujeta odziv vrtičkarjev na vajino filozofijo sonaravnega vrtnarjenja? Se pogosto dogaja, da morata svoje izkušnje “braniti” ali se ljudje vse pogosteje zanimajo vajino prakso?

Robert: Vrtnarski portal Vrt Obilja bo letos aprila dopolnil šele svoj 1. rojstni dan! Res sva delala kot bedaka, da je v tako kratkem času poln najine vsebine in skoraj 100 % najinih fotografij. Ljudje se pozitivno odzivajo, če jim ne predajaš zgolj teorije in nekaj »bluziš« v tri dni, temveč pokažeš lastne rezultate, fotografije, video ter hkrati tudi kakšne napake. Ne rabiva ničesar braniti, saj nikogar ne prepričujeva. Tako vrtnariva v prvi vrsti zaradi sebe, ne zaradi drugih.

Ljudje se pozitivno odzivajo, če jim ne predajaš zgolj teorije in nekaj »bluziš« v tri dni, temveč pokažeš lastne rezultate, fotografije, video ter hkrati tudi kakšne napake.

Knjiga Štihanje, ne hvala! je nastala kot odgovor na številna vprašanja o pripravi tal. Podaja odgovore, kako lahko vsak izmed nas, korak po koraku, pripravi vrtna tla na površini od 2 do 500 m2 brez prekopavanja, z uporabo organskih materialov. To ljudi neverjetno zanima in če znaš prisluhniti, jim odgovoriš.

robert

Tjaša: Je Robi lepo odgovoril 🙂

Manj je več

Življenje, kot ga živita, sta si izbrala zaradi vaju dveh samih. Pa vendar sta, hočeš nočeš, pustila v javnosti svoj pečat. Preko predavanj, intervjujev in slogana Manj je več želita ljudem približati vajin stil življenja. Imata morda kakšno skrito poslanstvo, želje ali načrte, s katerimi bi vplivala na družbo?

Robert: Nisva ideologa, niti nisva popolna. Sva kakršna pač sva. Z lanskim letom sva se odločila, da zaradi nerazumevanja ljudi o najinem načinu življenja ne bova več tako glasno pisala in govorila. Jaz bom vrtnaril do konca svojega življenja in to strast še naprej delil z ljudmi. Vrtnarjenje je veliko pomembnejše, kot se ljudem zdi na prvi pogled.

Tjaša: Sprva sem imela željo, da z zgledom pokažem drugim, da se lahko živi drugače in omogoča veliko več možnosti ter sproščenosti v življenju. Zdaj bolj kaževa, kako lahko poenostavijo vrtnarjenje in hkrati naredijo veliko dobrega za okolje. Konec koncev pa mi je od vsega najbolj važno to, da se sama dobro počutim znotraj vseh aktivnosti in dela.

Konec koncev mi je od vsega najbolj važno to, da se sama dobro počutim znotraj vseh aktivnosti in dela.

Zaključek

Kaj pa vaju motivira? Od kod črpata navdih?

Robert: Jaz, ko bom star 60 let. Ko bom pogledal nazaj v svoje življenje, ne želim občutiti nobenega obžalovanja. Že sedaj so se dogajale čudovite reči, pa me čaka še toliko življenja pred menoj!

Tjaša: Hmmm, taka vprašanja so meni najtežja … Pri vrtnarjenju mene motivira dobra zelenjava, ki jo bom lahko jedla celo leto. 😀 Pa to, da sem zraven od semen do pridelka in se lahko samo čudim, kako ima narava vse lepo naštudirano in jasno.

Če pa pogledam malo širše, pa me motivira to, da se bom počutila dobro celo življenje, v vseh situacijah.

Imata kakšne posebne izzive in cilje za prihodnost?

Robert: Se vsako leto izmojstrovat v vrtnarjenju, mirne vesti lečt v posteljo, pozimi za najmanj 2 mesca potovati po toplih krajih in imeti hišo s talnim ogrevanjem. 🙂

Tjaša: Ohraniti navdušenje nad vrtnarjenjem, vrt in pridelke še bolj izkoristiti, se veliko smejati in imeti velik kuhinjski pult za pripravljanje najbolj okusne hrane. 🙂

Priporočajta mi knjigo, ki bi jo moral prebrati vsak, ki želi najti svoje poslanstvo/sanje in mu/jim slediti?

Robert: Jaz vsebino bolj sprejemam preko video in avdio vsebin. Gary Vaynerchuk je najin tretji sopotnik na zvočnikih, ko se z avtom odpraviva na dolge poti. Počne drugačne stvari v življenju, a njegovo bistveno sporočilo neverjetno rezonira z menoj.

Gary Vaynerchuk je najin tretji sopotnik na zvočnikih, ko se z avtom odpraviva na dolge poti.

Tjaša: Ne morem. Ker meni ni nikoli nič tako ”kliknilo”, kot pa praktične življenjske izkušnje, dogodki, pogovori in opazovanje sebe, drugih ter Narave.

Ali obstaja kakšen motivacijski citat, po katerem živita? Imata svojega najljubšega? Morda še zaključna misel?

Tjaša: ”Najprej delo, potem zabava”… čeprav jaz si že vmes tekom leta dajem tiste zabavne dni, da se vse skupaj malo uravnovesi.

Robert: Ko človeka v življenju nekaj moti, ima samo dve možnosti. Prva možnost je, da to spremeni. Druga, da jo sprejme. Človek pa izbere tretjo opcijo – jamranje.

V večini primerov izberem prvo možnost, v neizbežnih primerih zavestno sprejmem drugo možnost. Nikoli pa ne jamram, ne krivim ostalih oziroma na kakršenkoli drugačen način ne izgubljam svoje življenjske energije v čustveno-miselnih zankah.

 

Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂

 

Se želiš pridružiti največji družini motivirancev v Sloveniji?

6 tipov ljudi, s katerimi ne bi smeli nikoli prijateljevati

Nejc Krumpačnik
-
0
6 tipov ljudi, s katerimi ne bi smeli nikoli prijateljevati

Pravi prijatelj je tisto, kar bi starogrški filozof Epikur uvrstil na sam vrh svojih želja. Izjemno je cenil prijateljstvo. Pravil je, da je imeti prijatelje prava blaženost. Ni mu bila všeč ideja, da bi človek jedel ali umiral sam.

OD VSEH STVARI, KI JIH MODROST ZAGOTAVLJA, DA BI BILI RESNIČNO SREČNI, JE DALEČ NAJVEČJA IMETI PRIJATELJE. ~ EPIKUR

Trdno je verjel, da imamo prijatelje zato, da nam dajo stvari, ki si jih sami ne moremo dati, in da jim moramo v zameno nuditi enako. Gre za formacijo soodvisnega družabništva. Šel je celo tako daleč, da je kupil veliko hišo in povabil mnoge prijatelje, da so prišli živeti z njim.

Kdo je v resnici pravi prijatelj?

Vendar pa na prijateljstvo morda ne gledamo vsi s tako optimističnimi očmi. Povsem verjetno je, da smo v preteklosti že “nasrkali” in da nas je oseba, s katero smo si bili zelo blizu in smo ji zaupali, na nek način izdala.

Naš pravi prijatelj, s katerim bi delili naše najglobje skrivnosti, ne more biti kdorkoli.

Brené Brown, avtorica knjige Neizmeren pogum, pojasnjuje, da obstaja 6 tipov ljudi, s katerimi ne bi smeli nikoli prijateljevati. Pravi prijatelj je namreč tisti, s katerimi lahko delite svojo ranljivost in sram, pravi.

Brownova je zadnjih 16 let proučevala pogum, empatijo, zaupanje in človeško povezanost, ki nastane, ko si dovolimo biti ranljivi in priznamo naš sram. Ko smo ranljivi, se počutimo majhno, odprto in ranjeno.

Stena, ki smo jo gradili okoli nas, se poruši, in razkrije naš sram in vse dobre stvari, ki smo jih skrivali pred drugimi. Težko je biti nenehno močan in povsem v redu je, če si dovolite spustiti obrambo pred zaupanja vrednimi ljudmi, ki si zaslužijo, da vas slišijo.

Več: Ko prijateljstvo boli: kako ravnati s prijatelji, ki vas izdajo, zapustijo ali ranijo

Kdo so torej ljudje, na katerih boste zaman iskali označbo “pravi prijatelj”?

1. Gospod Ego

To je prijatelj, ki posluša vašo zgodbo in sočustvuje z vami. Potrjuje vašim navedbam in se strinja, kako zgroženi bi morali biti. Nato nastane neprijetna tišina. Potem ste na vrsti vi, da potolažite njega.

Ta prijatelj vam bo dovolil, da o svojih težavah govorite prvih 10 minut, sčasoma pa bo pogovor preusmeril na svoje probleme. Saj veste, je le bolj pomemben od vas.

2. Simpatija, a brez empatije

To je prijatelj, ki se bo odzval s simpatiziranjem (“žal mi je zate”), ne pa z empatijo (“razumem, sočustvujem s tabo, bil sem na tvojem mestu”).

Pripovedovali mu boste o tem, kako osramočeno ste se počutili, ko ste povsem zamočili na vašem razgovoru za delo, vaš prijatelj pa se bo pretvarjal, da razume, kaj prestajate, medtem ko mu v resnici ne bi moglo biti bolj vseeno. Namesto da bi vam ponudil dober nasvet, kaj naj naredite, vam bo raje ponudil sendvič, kar nima opraviti z ničemur.

3. Oseba, ki pričakuje, da bo živela preko vas

Prijatelj, ki pričakuje, da boste steber vrlin in avtentičnosti. Ne more si pomagati, ker je preveč razočaran nad vašo nepopolnostjo. Pustili ste ga na cedilu.

Takšna oseba na nezdrav način poskuša živeti življenje preko vas. Nenehno bo s prstom kazala na vaše napake in vam na vsak način dala vedeti, da niste popolni.

4. Obtoževalec

Prijatelj, ki mu je tako neprijetno biti ranljiv, da za vse obtoži vas: “Kako si lahko to dopustil? Kaj si sploh razmišljal?” Ali pa išče nekoga drugega, na katerega lahko zvali krivdo.

Pravi prijatelj bo prevzel osebno odgovornost za svoja dejanja in ta pričakovan čut za moralo bo delil tudi z drugimi okoli sebe.

5. Zanikovalec

To je prijatelj, ki vedno želi stvari prikazati v boljši luči in zaradi lastnega neugodja ne priznava, da lahko kdaj pa kdaj resnično napravite neumne odločitve: “Pretiravaš! Ni bilo tako slabo. Super si. Popoln si. Vsi te imajo radi.”

Vedno bi si morali izbirati prijatelje, ki vam povedo, kakšna je v resnici situacija.

6. Vse, kar lahko narediš ti, lahko naredim jaz bolje

Prijatelj, ki povezanost vedno zamenja s priložnostjo, da vas izzove: “To ni nič. Poslušaj, kaj se je meni enkrat pripetilo!”

To so prijatelji, ki bodo z vami tekmovali v vsem mogočem in se ob vsaki priložnosti pohvalili, kako so v resnici boljši od vas.

Več: Kako prepoznati lažne prijatelje?

Če bi radi izvedeli več o Brene Brown, je tukaj video, v katerem govori z Oprah o šestih tipih ljudi, kateri si ne zaslužijo, da bi jim pokazali svojo ranljivost.

Življenje je včasih zmedeno in polno različnih izzivov. Svet je lahko grd, a če se obdate s pravimi ljudmi, je lahko to najlepši svet, v katerem je možno živeti.

 

Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂

 

Se želiš pridružiti največji družini motivirancev v Sloveniji?

Anja Fošnarič: “Danes v resnici ne živimo bolj dolgo, ampak bolj dolgo umiramo.”

Neža M.
-
0
Anja Fošnarič: “Danes v resnici ne živimo bolj dolgo, ampak bolj dolgo umiramo.”

Kdo je Anja Fošnarič?

Anja Fošnarič, poznana pod imenom Spiritualna Haložanka, je izredno čedno in pozitivno haloško dekle, ki preko svojih blog objav in socialnih omrežij ljudem sporoča, kako pomembno je ohraniti pristno povezavo z naravo in se umiriti. 

Anja je lahko marsikomu zgled, saj se ne sramuje svojega kmečkega rodu in globoke povezanosti z naravo. Poklicno je strokovnjakinja za prehrano, zato še toliko bolj poudarja pomembnost pravilne izbire lokalne, biološko pridelane hrane, ki ima dokazano veliko večji vpliv na naše zdravje kot “slabi” geni. 

Vabljeni k branju.

Uvod

Kdo je Anja Fošnarič v prostem času in poslovno? Kaj jo navdušuje, ob čem jo spreleti srh, kaj ji požene kri po žilah?

Anja Fošnarič: V prostem času je Anja resnično preprosta in zvedava punca, ki neskončno uživa v naravi in v družbi živali. Če bi bilo po njenem, bi bil vsak dan poln pisanih dogodivščin, dobrih knjig v senci jablane in domače, okusne hrane.

Neizmerno jo navdušujejo potovanja in spoznavanje najlepših kotičkov sveta. Kako neskončno raznoliko je človeštvo! S toliko pisane tradicije in različnimi pogledi na svet. In včasih upa, da bo živela dovolj dolgo in imela dovolj sreče ter denarja, da bo spoznala čimveč neusahljivih lepot Zemlje. Na nek način je podobna tako Piki Nogavički kot Petru Panu.

Tudi poslovno je nepopravljiva sanjačica in drži pesti, da ji bodo nekoč uspele velike stvari. Da bo imela svoje podjetje z delavnikom največ 6 h dnevno in da bo pomagala ustvariti boljši jutri. Vendar se tudi Anja bori z dvomi, strahovi in razočaranji. Ni vedno lahko popolnoma sam ustvariti svoj dohodek in plačo. To je lahko veliko čustveno breme in zahteva kar precejšnjo mero poguma, predvsem pa vztrajnosti in iznajdljivosti.

Je pa res, da tako popolnoma prevzameš odgovornost za svoje življenje in dobrobit, kar danes precejšnji delež ljudi še vedno ne počne. Tako pri zdravju, ki ga polagajo v roke zdravnikov, kot pri ostalih stvareh v življenju. Čisto vsak dan vidim, kako se ljudje postavljajo v vlogo žrtve, namesto, da bi pokončno stali v svojih čevljih in vzeli vajeti življenja v svoje roke ter nehali čakati na državo, Boga, vesolje. Ali še huje, jih kriviti za to, kar se jim dogaja v življenju.

Vpliv zdrave prehrane

Po profesiji si magistra varne prehrane. Kaj je zate kot za nutricionistko in raziskovalko starodavnih znanosti najpomembnejša stvar, ki si se jo naučila o hrani in zdravju?

Anja Fošnarič: To, da smo sami odgovorni za svoje zdravje in to, da so ljudje danes postali leni. Včasih je bila Slovenija v 85 % samooskrbna, danes pa je samo še v približno 25 %. Veste, koliko rodovitne zemlje v Sloveniji letno zaraste, ker je več nihče ne obdeluje? To je alarmantno!

Rodovitne zemlje in veselih ljudi je vedno manj, trgovskih centrov in depresivnih ljudi vedno več. Danes ljudje raje gredo v trgovino po hrano, na gibanje v fitnes in se mažejo s samoporjavitvenimi kremami, čeprav bi vse to dobili na vrtu. Pa še svež zrak in dobre bakterije, ki nam jih kronično primanjkuje v črevesju.

Rodovitne zemlje in veselih ljudi je vedno manj, trgovskih centrov in depresivnih ljudi vedno več.

Kupujemo umetno hrano, ki je prepotovala tisoče kilometrov, čeprav je za naš genotip najprimernejša hrana, ki je zrasla na domačih tleh. Ali veste, da rastline, ki rastejo v naši bližini in za katere skrbimo, razvijejo točno tiste minerale in vitamine, ki jih naše telo potrebuje? Tako presunljiva je inteligenca narave.

Zase praviš, da si odganjalka bolezni. Kakšen vpliv ima hrana na razvoj bolezni v primerjavi z geni in okoljem?

Anja Fošnarič: Hrana našim celicam daje natančna navodila, kako naj delujejo. Je celo tako zelo pomembna, da izklaplja in vklaplja gene. Tukaj govorimo o epigenetiki ali izražanju genov. Lahko imamo goro slabih genov in veliko bolezni v družini, ampak, če ne jemo strupene, mrtve hrane, se slabi geni ne bodo aktivirali in bomo kljub slabi prognozi ostali zdravi.

Anja prisega na zdravo, lokalno pridelano hrano.

Znanstveniki napredne medicine vedno bolj ugotavljajo, da imajo geni le nekje 25 % vloge pri našem zdravju. Tako, da spet pridemo do tega, da kar damo v usta nas hrani ali ubija in do tega, da smo na koncu sami odgovorni za svoje zdravje. Ne naši predniki in ne zdravniki. Veste, danes v resnici ne živimo bolj dolgo, ampak bolj dolgo umiramo.

Na koncu smo sami odgovorni za svoje zdravje. Ne naši predniki in ne zdravniki.

Poznamo primere, ko so se ljudje zgolj s hrano in mislimi ozdravili raka. Kolikšen vpliv pa ima hrana pri gensko pogojenih in avtoimunih boleznih?

Anja Fošnarič: Ogromen vpliv, čeprav to večina ljudi še vedno ne verjame. Vendar tukaj govorimo o visokokakovostni, ekološki hrani. Ljudje smo navajeni, da rezultati pridejo čez noč. Tudi zato uporaba zdravil, raznih napitkov in preparatov žal še vedno strmo narašča.

V naravi pa gre vse počasi in po Božji modrosti. Človeško telo je najbolj natančni računalnik na svetu in vsako kršitev ter nespoštovanje nam vrne nazaj. Ali v obliki slabega počutja ali akutnih simptomov ali bolezni.

Človeško telo je najbolj natančni računalnik na svetu in vsako kršitev ter nespoštovanje nam vrne nazaj.

Ko začnemo uživati hrano, kot so jo naši predniki, se najprej razstrupi naše telo, nato še naše misli. Vse je namreč povezano. Telo in čustva, čustva in telo. In tudi pri boleznih, ki so gensko pogojene, lahko s hrano naredimo ogromno. Lahko bolezen popolnoma odpravimo ali vsaj omilimo. Vendar to zahteva čas in ljubečo ter nežno predanost sebi. Tukaj ne gre nič čez noč.

Odraščanje v stiku z naravo

Odraščala si na kmetiji, v družbi starih staršev, živali ter narave. Si sploh lahko predstavljaš, kako izgleda otroštvo v mestu?

Anja Fošnarič: Približno si lahko predstavljam, vendar ne popolnoma pristno. Tam je verjetno več druženja z vrstniki, na podeželju še s sosedi in starejšimi. Tukaj se pozna cela vas, v mestu pa se marsikje še sosedje komaj pozdravijo. Na podeželju vidim luno in zvezde in poleti plesoče kresničke, medtem ko teh majhnih, a neskončno lepih darov narave v mestu ni.

Anja obožuje živali in je hvaležna ter ponosna na svoj rod.

Vedno se mi je zdelo, da mestom primanjkuje prvobitna iskrica življenja ter da je povsod čisto preveč betona in premalo zelenja, parkov. Sama imam raje svobodo in odprtost, ki jo najdem v haloški pokrajini. Rada grem v velika mesta in tam tudi uživam, vendar me po nekaj dneh že vleče nazaj v naravo. Najbolj pogrešam svež zrak in zeleno barvo! Pa še spim slabo, ker povsod nekaj ropota 😀

Vedno se mi je zdelo, da mestom primanjkuje prvobitna iskrica življenja.

Kaj je bilo tisto, kar te je iz haloške tradicije poneslo v vode alternative?

Anja Fošnarič: Mislim, da je bila to kar sama haloška tradicija. Povezanost z naravo in živalmi. Je že res, da sem bila od malih nog zelo povezana s sabo in vesoljem, vendar je tukaj močno vlogo igral tudi dom in to, da sem otroštvo preživela zunaj v naravi.

Ni bilo mobitelov, televizija je bila majhna in s 4 programi. Ponavadi smo bili s prijatelji cele dneve nekje zunaj in si delali hišice na drevesih ali se igrali v krmi na hlevu. Še zdaj mi je najlepši vonj krme in sveže pokošenih travnikov. Toliko spominov mi prinese nazaj in toliko brezskrbnosti.

Anjina vadba

Ustvarila si svojo različico vadbe, namenjene posebej ženskam. Zaupaj nam, kako izgleda Anjina vadba? Kaj je na njej tako drugačnega/posebnega?

Anja Fošnarič: Anjina vadba je posvečena ženskam in temu, da se čas ustavi le za nas. Zadnja leta me je hiter tempo življenja vedno bolj motil. Ker, ko hitimo, sebe izgubimo. In to dobesedno. Še dihamo plitko in celotno telo je napeto.

Zadnja leta me je hiter tempo življenja vedno bolj motil. Ker, ko hitimo, sebe izgubimo.

In tudi, ko sem sama hodila na druge vadbe, se sploh nisem začutila. Vse je bilo prehitro in marsikdaj prenaporno. Sploh po že stresnem in letečem dnevu. Tako pa se v tej vadbi posvetimo izključno sebi in začutimo, kako dihanje vodi gibanje. Anjina vadba je čudovita zmes vaj z lastno težo in joge, vendar ni ne eno in ne drugo. Zraven se namreč še upošteva kitajsko tradicionalno medicino, letni čas in lunine mene.

Anja med vadbo.

Si tudi licencirana inštruktorica joge obraza. Kakšen vpliv ima joga obraza na naše celotno telo in počutje?

Anja Fošnarič: Izjemen vpliv! Sama vedno pravim, da joge obraza ne dam nikoli več stran. Pa ne zaradi nečimrnosti, ampak, ker mi prinaša toliko dobrega. Prizemljenost, meditacijo, fokus, predanost, odpiranje novih dimenzij, boljši spanec, bolj žive sanje, življenje brez glavobolov, uravnane hormone in posledično mir.

Preprečevanje gub bi dala na čisto zadnje mesto! Sicer pa so gube danes čisto preveč na udaru. Ker lepota je tako obširna in tako obsegajoča, da jo je greh omejiti le na gube.

Pred leti si se preizkusila tudi v modnih vodah. Kako je na tvoje življenje vplivala ta izkušnja?

Anja Fošnarič: Če sem čisto iskrena, dobro in slabo. Dobro v tem, da sem spoznala res veliko ljudi in nosila čudovite kreacije. Naučila sem se točnosti in to, da na nekatere stvari ne morem vplivati. Sploh na mnenja ljudi. Vedno bodo takšni, ki jim bom všeč in takšni, ki jim ne bom. Ampak to je njihov svet, ne moj.

Naučila sem se, da na nekatere stvari ne morem vplivati. Sploh na mnenja ljudi.

Če bi že morala izpostaviti negativno izkušnjo je to ta, da sem kljub vitki liniji imela za marsikoga preveč kilogramov in prevelik obseg preko bokov. To je tudi botrovalu temu, da sem popolnoma izstopila iz modnega sveta. Sem namreč prevelika gurmanka, da bi se odrekala čudovitosti okusne hrane.

Anja (prva z leve) kot fotomodel.

Zaključek

Kaj pa tebe motivira? Od kod črpaš navdih?

Anja Fošnarič: Že dalj časa opažam, da imam največ navdiha, ko sem v miru. Lahko delam, le hiteti ne smem. Takrat dobre ideje pridejo same do mene. Me poiščejo. Ali, ko se na sprehodu v naravi pogovorim sama s sabo.

Ni točnega recepta, ki bi vam ga lahko podala. Kreativna energija je zelo prebrisana in pri vsakem posamezniku deluje drugače. Pomembno je le da vemo, da ideje poiščejo nas. In na nas je ali jih uresničimo ali ne.

Kreativna energija je zelo prebrisana in pri vsakem posamezniku deluje drugače.

Imaš kakšne posebne izzive in cilje za prihodnost?

Anja Fošnarič: Prej kot cilje in izzive imam želje. Veliko srčnih želja. In če se mi jih bo izpolnila že polovica, sem velika srečnica!

Priporočaj mi knjigo, ki bi jo moral prebrati vsak, ki želi najti svoje poslanstvo/sanje in mu/jim slediti?

Anja Fošnarič: Absolutno Paulo Coelho – The Alchemist, Michael A. Singer – The Surrender Experiment.

Ali obstaja kakšen motivacijski citat, po katerem živiš? Imaš svojega najljubšega? Morda še zaključna misel?

Anja Fošnarič: Nimam motivacijskega citata, z zagotovostjo vam lahko povem le to, da vsak nov dan resnično prinaša novo rojstvo in nove MOŽNOSTI, kako bomo živeli. In to je nekaj najlepšega! To je vendar svoboda! Da se lahko odločimo sami zase, kako bomo živeli, kakšne misli bomo mislili, kaj bomo jedli.

VSAK NOV DAN RESNIČNO PRINAŠA NOVO ROJSTVO IN NOVE MOŽNOSTI, KAKO BOMO ŽIVELI.

Verjemite, pravo delo se začne v umu! In marsikdaj je to delo tudi najtežje – si razčistiti stvari v glavi in se jih držati. Ko sami kreiramo, izbiramo svoje misli in ne pustimo več, da nas premetava sem in tja kot barko po razbesnelem morju. Ko začnemo delati z umom, a modro poslušamo svoje srce. Takrat življenje postane sladko.

 

Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂

 

Se želiš pridružiti največji družini motivirancev v Sloveniji?

Zakaj se pametni ljudje obkrožijo s še pametnejšimi?

Nejc Krumpačnik
-
0
Zakaj se pametni ljudje obkrožijo s še pametnejšimi?

Naj gre za igralca, legendo v poslovnem svetu ali vrhunskega športnika, pametni ljudje in zmagovalci vedo, kako se obdati z ljudmi, ki so še pametnejši, bolj izkušeni ali bolje povezani z drugimi kot oni sami. Ne glede na vaše trdo delo, unikaten talent, dobro časovno tempiranje ali zgolj srečo, pri uspehu je v veliki meri odločilno, kdo vas spremlja na vaši poti.

Pametni ljudje so ključni za vaš uspeh

Ko začnete, iščete podobno misleče ljudi v vašem družbenem krogu. A stvari se spreminjajo. Odrastete in se razvijate. Vaš krog se širi, ko se vaši interesi premaknejo od družbenih k profesionalnim (kariernim).

Več: Tip ljudi, ki vam preprečuje uspeh

Čeprav ste v osnovi nagnjeni k temu, da so vam všeč podobni ljudje kot ste sami, se počasi začenjate obračati k ljudem, ki vam lahko ponudijo alternativne poglede – bolj kot so ti posamezniki raznoliki in nepovezani z vami, več priložnosti je, da zapolnite luknje vaših omejenih izkušenj, kar zmanjšuje vaš riziko.

Mrežite se, bodite pozorni in iščite ljudi, ki vedo več od vas in so vas pripravljeni izzvati in vas potiskati naprej. Pametni ljudje se zavedajo, da je le nekaj stvari tako pomembnih kot pridobivanje novih perspektiv. Enostavno se je izgubiti v vaših idejah. Alternativne perspektive lahko eliminirajo slepe pike in vas postavijo na realna tla.

Ena izmed največjih napak, ki jo počnejo podjetjeniki je, da verjamejo, da lahko uspejo popolnoma sami. Vsi potrebujemo druge, da zapolnijo prazne luknje. Bodite ponižni in dovzetni in imejte naslednje stvari v mislih, ko iščete pomoč.

Vsak je lahko pameten

pametni ljudje_otrok

Pameten je zapletena beseda. Nove poglede na svet lahko pridobite od številnih ljudi. Ljudi različnih ozadij – diplomantov, tistih, ki niso zaključili srednje šole, inštruktorjev joge in upravnikov.

Učite se lahko nenazadnje tudi tako, da opazujete svojega nečaka, ki raziskuje in eksperimentira z iPadom. Z drugimi besedami, pametni ljudje so tisti, ki povzročijo, da o nečem razmišljate na nov in nepričakovan način.

Uspeh prihaja v vseh vrstah paketov

Visoka plača je zgolj eden izmed načinov merjenja uspešnosti. Uspešni ljudje so tudi tisti, ki zmagajo po porazu, se predajo služenju javnemu dobremu ali premagajo vse statistične podatke, ki govorijo proti njim in dosežejo svoj najboljši osebni rezultat.

Več: Motivacija za uspeh

Slabosti niso slaba stvar

Prepoznajte svoje pomanjkljivosti in na katerih področjih potrebujete pomoč. Pridobite dovolj kontekstualnega znanja, da ste lahko kredibilni in poiščite druge, da bodo zapolnili luknje.

V vzorcih iščite resnico

pametni ljudje_podjetniki

Iščite vzorce v tem, kar se naučite od ljudi različnih ozadij in iz različnih branž. To so skupni imenovalci, ki vas bodo vodili skozi kariero.

Ne glede na pot, ki jo izberete, vedite, da so redki posamezniki, ki postanejo uspešni brez pomoči drugih. Pomembno je, da se učimo iz lastnih napak, vendar, ali ni precej boljše, da se obdate s pametnimi ljudmi, se nekaj naučite iz njihovih napak in zaključkov, do katerih so prišli, nato pa vsemu dodate svoj lasten pridih?

Ko spoznate nekoga, ki je pametnejši od vas, ali nekoga, od kogar se lahko učite, varujte in negujte ta odnos. Sprejmite druge. Nikoli ne podirajte mostov. Vedno pomagajte, ko lahko. Vžgite energijo drugih in potencial za vaš lasten uspeh bo neizmeren.

Avtor članka izpostavlja tri ljudi, ki so spremenili njegovo življenje, mu dali novo perspektivo in ga pripravili do tega, da je postal boljši.

“Brian Wink, poslovni vodja, uspešen na številnih področjih, od maloprodaje do programiranja in finančnih storitev. Inovator, ki ga žene zagon, da bi zgradil nekaj boljšega, me je resnično navdihnil. Učil sem se od njegovih uspehov in kratkotrajnih neuspehov ter tako identificiral skrite potrebe in kako naj vodim in pospešim rast svojega podjetja. Naučil me je, kako pomembno je znati tvegati ter kako pomembni sta vrednoti vztrajnosti in prilagodljivosti.”

“Branko Palikuca je uspešen gostinec iz Srbije, ki je začel kot pomivalec posode in sedaj vodi več restavracij v območju Chicaga. Branko me je naučil, da pozornost do detajlov in implementacija procesov gradita konsistenco, kar je ključ do uspeha v hitro spreminjajočem se okolju. Prav tako je poudaril pomen pomembnosti zaupanja instinktom kot tudi znanju in izkušnjam.”

“Rodrigo Biscaya je globalni podjetnik, ki ima v lasti različna podjetja, od proizvodnje soje v Gvineji do naravnih kamnov v Braziliji. Rodrigo verjame v pomembnost grajenja odnosov, še posebno pri mlajših podjetjih v fazi razvoja. S pravimi odnosi, resursi in kreativnostjo vse postane mogoče.”

Kdo pa so vaši Briani, Brankosi in Rodrigoni?

 

Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂

 

Se želiš pridružiti največji družini motivirancev v Sloveniji?

1...789...54Stran 8 od 54