Robert Špiler in Tjaša Štruc

Kdo sta Robert Špiler in Tjaša Štruc?

Robert Špiler in Tjaša Štruc sta mlad par, ki življenje dojema in živi drugače. Preprosteje. Živita v 17 m2 velikem Hiškotu in si pridelujeta svojo lastno zelenjavo na 200 m2 velikem vrtu. Svoja znanja in izkušnje delita na vrtnarskem portalu Vrt obilja, lansko leto pa sta izdala tudi knjigo Štihanje? Ne hvala!, v kateri so združene vse njune ugotovitve.

Vabljeni, da spoznate njuno zgodbo, doživite preprostost njunega razmišljanja in se navzamete njunega spoštovanja in sobivanja z Naravo.   


Uvod

Kdo sta Robert Špiler in Tjaša Štruc v prostem času in poslovno? Kaj ju navdušuje, ob čem ju spreleti srh, kaj jima požene kri po žilah?

Robert: To dvoje ne ločujem, ker je za človeka zelo nevarno, ko osebno življenje ločuje od poslovnega. Ljudje »poslovno« pozabijo na svoje vrednote, svojo držo in tudi na okolje.

Navdušuje me življenje nasploh, še posebej vrtnarjenje. Še vedno na svet gledam z igrivimi otroškimi očmi, ki kar srkajo stvari iz okolice. To želim, da nikoli ne popusti. Kri po žilah pa mi poženejo samo datumski roki, kaj drugega bolj malo.

Tjaša: Pri meni je rahla razlika. Poslovno sem bolj zadržana in zaprta. V prostem času pa sem bolj sproščena. V obeh primerih pa že v osnovi umirjena.

Navdušuje me narava, ustvarjanje na prostem, vrtnarjenje. Kaj pa vem, ti ekstremi – srh, kri po žilah, so bolj redkost.

Tjaša, po izobrazbi magistra biologije in ekologije z naravovarstvom, in Robert, diplomirani inženir gradbeništva, sta se odločila za nekoliko drugačno pot v primerjavi z vrstniki. Po končanem študiju sta se preselila na podeželje, si postavila majhno hiško z vsega komaj 17 m2 in pričela vrtnariti. Kako je padla ta odločitev?

hišo in vrt
Vrt Roberta in Tjaše s Hiškom v ozadju.

Robert: Zdaj ko gledam nazaj, je od tega časa že skoraj 5 let. Počutim se, kot da bi to situacijo razlagal kot nek starček na zibajočem stolu. Šlo je za dolgoletno željo, ki jo je sprožil pogovor z mojim očetom, ko sem opazil, da pod isto streho ne bomo mogli živeti. Navadil sem se svobode iz študentskega življenja. Takrat sva bila s Tjašo skupaj le nekje 3 mesece. Danes smo z očetom najboljši sosedje!

Tjaša: Tukaj je bil Robi ”krivec” oz. njegova situacija. Ja, sem ga samo v vsem tem podprla in res po svojih močeh pomagala.

Hiško

V Hiškotu, kot imenujeta vajino prebivališče, živita že od pomladi 2014. Za marsikoga je nepredstavljivo živeti na tako majhni površini, brez tekoče vode in francoskega wc-ja. Povejta nam, kako vama to uspeva (še posebej takrat, ko pride do kakšnih nesoglasij)?

Robert: Nesoglasja sva rešila že v začetni fazi in najin odnos se je s tem izjemno utrdil, saj na malem prostoru ni kuhanja zamer. Ja, tako je. Marsikdo si še kako dobro predstavlja romantično življenje v mali hiški, ne predstavlja si pa, kako bi reševal osnovne človekove potrebe. To mi je vedno tako fascinantno. To, da si vsak liter vode ročno prineseva v Hiškota in da uporabljava kompostno stranišče sta najini rešitvi, ki sovpadata z načinom bivanja na tako malem prostoru.

Marsikdo si še kako dobro predstavlja romantično življenje v mali hiški, ne predstavlja si pa, kako bi reševal osnovne človekove potrebe.

Tjaša: Zdaj se poznava že tako dobro, da res hitro rešiva kakšno nesoglasje. Opažam, da jih je vedno manj. Se je pa zagotovo moralo to na malem prostoru hitreje ”ščistit”, kar je samo super za najin odnos.

Za vse, kar v Hiškotu je in kar je prineslo zraven, sva se odločila sama. Torej z nekim zavedanjem, kaj to pomeni. In ni nama nič tako nenavadnega. Razumem pa, da naju drugi vidijo kot nekaj posebnega.

Sta dokaz, da večina ljudi poseduje absolutno preveč materialnih stvari, ki niso nujne za preživetje in kvalitetno življenje. Svoj mali domek sta uspela urediti neverjetno minimalistično, šik in hkrati praktično. Kje sta dobila ideje za razporeditev prostorov in opremo? Vama je pri opremljanju pomagal kakšen strokovnjak?

Robert: Kje imaš pa denar za strokovnjake, ko si star 22 let. Načrti so nastajali v glavi, se prerisali v računalniški program in nastala je maketa. Klical sem vse povprek, spraševal za dodatne informacije za celoten proces. Bilo je nekaj zbranih fotografij iz spleta, kako si je ena punca iz Amerike tisti čas uredila hišico, ki so bile v oporo za načrt in notranjo postavitev. Sliši se mogoče enostavno, proces pa je bil v resnici izjemno zahteven.

Tjaša: Jaz sem se lahko malo razživela pri opremljanju 🙂 Na prvem mestu je bila praktičnost, potem sva pa dodala noto domačnosti, topline in ”cartih”. Vzameš dobre ideje, ki jih vidiš drugje in dodaš kanček svojega.

hiško
Notranjost Hiškota.

Vrt obilja

Na vajinem 200 m2 velikem vrtu uporabljata posebno tehniko zastiranja tal s kompostno zastirko v kombinaciji z ostalimi organskimi materiali in tako dosežeta rodovitna tla, mnogo manj pleveli in za 95 % manj zalivanja. Kako sta prišla do teh spoznanj?

Robert: Skozi dolgo pot. Trajalo je 4 leta, da smo danes tu in da lahko takole izpostavljava vrt in podajava neka spoznanja. Pri drugačnih tehnikah v začetku potrebuješ oporo. Tako so nama bili v pomoč razni vrtnarski vzorniki iz tujine. Charles Dowding iz Velike Britanije, JM Fortier iz Kanade in Remo Vetter iz Švice, katerega sva lansko leto tudi obiskala. V kratkem bova obiskala (ali srečala) vse vzornike, v to sem več kot prepričan.

Potem je sledila praksa na vrtu. Ko sva imela lastne izkušnje, sva začela to deliti z širnim svetom, prej ne! Na koncu pa ugotoviš, da tako kot danes delava s Tjašo na vrtu, počne Narava v gozdu že milijone in milijone let. 🙂

Na koncu ugotoviš, da tako kot danes delava s Tjašo na vrtu, počne Narava v gozdu že milijone in milijone let.

Tjaša: Mislim, da sva na začetku vrtnarske poti oba začutila, da morava nekaj spremeniti pri načinu vrtnarjenja. Tako sva se poglobila v tehnike omenjenih mojstrov. Pravo učenje in spoznavanje pa je potem bilo vsa ta 4 leta na najinem vrtu – opazovanje, zapisovanje, veliko testiranja in tudi neuspeha. Vse to je gradilo (in še bo) najino znanje.

Na izredno koristni in pregledni spletni strani Vrt obilja delita vso svoje znanje in izkušnje. Konec lanskega leta pa sta izdala tudi knjigo Štihanje? Ne hvala, za kar vama iskreno čestitam. Kako ocenjujeta odziv vrtičkarjev na vajino filozofijo sonaravnega vrtnarjenja? Se pogosto dogaja, da morata svoje izkušnje “braniti” ali se ljudje vse pogosteje zanimajo vajino prakso?

Robert: Vrtnarski portal Vrt Obilja bo letos aprila dopolnil šele svoj 1. rojstni dan! Res sva delala kot bedaka, da je v tako kratkem času poln najine vsebine in skoraj 100 % najinih fotografij. Ljudje se pozitivno odzivajo, če jim ne predajaš zgolj teorije in nekaj »bluziš« v tri dni, temveč pokažeš lastne rezultate, fotografije, video ter hkrati tudi kakšne napake. Ne rabiva ničesar braniti, saj nikogar ne prepričujeva. Tako vrtnariva v prvi vrsti zaradi sebe, ne zaradi drugih.

Ljudje se pozitivno odzivajo, če jim ne predajaš zgolj teorije in nekaj »bluziš« v tri dni, temveč pokažeš lastne rezultate, fotografije, video ter hkrati tudi kakšne napake.

Knjiga Štihanje, ne hvala! je nastala kot odgovor na številna vprašanja o pripravi tal. Podaja odgovore, kako lahko vsak izmed nas, korak po koraku, pripravi vrtna tla na površini od 2 do 500 m2 brez prekopavanja, z uporabo organskih materialov. To ljudi neverjetno zanima in če znaš prisluhniti, jim odgovoriš.

robert

Tjaša: Je Robi lepo odgovoril 🙂

Manj je več

Življenje, kot ga živita, sta si izbrala zaradi vaju dveh samih. Pa vendar sta, hočeš nočeš, pustila v javnosti svoj pečat. Preko predavanj, intervjujev in slogana Manj je več želita ljudem približati vajin stil življenja. Imata morda kakšno skrito poslanstvo, želje ali načrte, s katerimi bi vplivala na družbo?

Robert: Nisva ideologa, niti nisva popolna. Sva kakršna pač sva. Z lanskim letom sva se odločila, da zaradi nerazumevanja ljudi o najinem načinu življenja ne bova več tako glasno pisala in govorila. Jaz bom vrtnaril do konca svojega življenja in to strast še naprej delil z ljudmi. Vrtnarjenje je veliko pomembnejše, kot se ljudem zdi na prvi pogled.

Tjaša: Sprva sem imela željo, da z zgledom pokažem drugim, da se lahko živi drugače in omogoča veliko več možnosti ter sproščenosti v življenju. Zdaj bolj kaževa, kako lahko poenostavijo vrtnarjenje in hkrati naredijo veliko dobrega za okolje. Konec koncev pa mi je od vsega najbolj važno to, da se sama dobro počutim znotraj vseh aktivnosti in dela.

Konec koncev mi je od vsega najbolj važno to, da se sama dobro počutim znotraj vseh aktivnosti in dela.

Zaključek

Kaj pa vaju motivira? Od kod črpata navdih?

Robert: Jaz, ko bom star 60 let. Ko bom pogledal nazaj v svoje življenje, ne želim občutiti nobenega obžalovanja. Že sedaj so se dogajale čudovite reči, pa me čaka še toliko življenja pred menoj!

Tjaša: Hmmm, taka vprašanja so meni najtežja … Pri vrtnarjenju mene motivira dobra zelenjava, ki jo bom lahko jedla celo leto. 😀 Pa to, da sem zraven od semen do pridelka in se lahko samo čudim, kako ima narava vse lepo naštudirano in jasno.

Če pa pogledam malo širše, pa me motivira to, da se bom počutila dobro celo življenje, v vseh situacijah.

Imata kakšne posebne izzive in cilje za prihodnost?

Robert: Se vsako leto izmojstrovat v vrtnarjenju, mirne vesti lečt v posteljo, pozimi za najmanj 2 mesca potovati po toplih krajih in imeti hišo s talnim ogrevanjem. 🙂

Tjaša: Ohraniti navdušenje nad vrtnarjenjem, vrt in pridelke še bolj izkoristiti, se veliko smejati in imeti velik kuhinjski pult za pripravljanje najbolj okusne hrane. 🙂

Priporočajta mi knjigo, ki bi jo moral prebrati vsak, ki želi najti svoje poslanstvo/sanje in mu/jim slediti?

Robert: Jaz vsebino bolj sprejemam preko video in avdio vsebin. Gary Vaynerchuk je najin tretji sopotnik na zvočnikih, ko se z avtom odpraviva na dolge poti. Počne drugačne stvari v življenju, a njegovo bistveno sporočilo neverjetno rezonira z menoj.

Gary Vaynerchuk je najin tretji sopotnik na zvočnikih, ko se z avtom odpraviva na dolge poti.

Tjaša: Ne morem. Ker meni ni nikoli nič tako ”kliknilo”, kot pa praktične življenjske izkušnje, dogodki, pogovori in opazovanje sebe, drugih ter Narave.

Ali obstaja kakšen motivacijski citat, po katerem živita? Imata svojega najljubšega? Morda še zaključna misel?

Tjaša: ”Najprej delo, potem zabava”… čeprav jaz si že vmes tekom leta dajem tiste zabavne dni, da se vse skupaj malo uravnovesi.

Robert: Ko človeka v življenju nekaj moti, ima samo dve možnosti. Prva možnost je, da to spremeni. Druga, da jo sprejme. Človek pa izbere tretjo opcijo – jamranje.

V večini primerov izberem prvo možnost, v neizbežnih primerih zavestno sprejmem drugo možnost. Nikoli pa ne jamram, ne krivim ostalih oziroma na kakršenkoli drugačen način ne izgubljam svoje življenjske energije v čustveno-miselnih zankah.

 

Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂

 

Se želiš pridružiti največji družini motivirancev v Sloveniji?





Deli
Prejšnji članek6 tipov ljudi, s katerimi ne bi smeli nikoli prijateljevati
Naslednji članekJadranje po podjetniških vodah zahteva osnovna znanja
Neža M.
Neža pravi, da so v življenju pomembne majhne stvari. Morda je prav zato magistra mikrobiologije. Rada bere, piše, ustvarja in se potepa po naravi. Zaradi nedavno odkrite celiakije vse bolj raziskuje vpliv hrane in psihe na splošno zdravje. Je glavna pomočnica in skrbnica portala Motiviran.si.