anja fošnarič

Kdo je Anja Fošnarič?

Anja Fošnarič, poznana pod imenom Spiritualna Haložanka, je izredno čedno in pozitivno haloško dekle, ki preko svojih blog objav in socialnih omrežij ljudem sporoča, kako pomembno je ohraniti pristno povezavo z naravo in se umiriti. 

Anja je lahko marsikomu zgled, saj se ne sramuje svojega kmečkega rodu in globoke povezanosti z naravo. Poklicno je strokovnjakinja za prehrano, zato še toliko bolj poudarja pomembnost pravilne izbire lokalne, biološko pridelane hrane, ki ima dokazano veliko večji vpliv na naše zdravje kot “slabi” geni. 

Vabljeni k branju.


Uvod

Kdo je Anja Fošnarič v prostem času in poslovno? Kaj jo navdušuje, ob čem jo spreleti srh, kaj ji požene kri po žilah?

Anja Fošnarič: V prostem času je Anja resnično preprosta in zvedava punca, ki neskončno uživa v naravi in v družbi živali. Če bi bilo po njenem, bi bil vsak dan poln pisanih dogodivščin, dobrih knjig v senci jablane in domače, okusne hrane.

Neizmerno jo navdušujejo potovanja in spoznavanje najlepših kotičkov sveta. Kako neskončno raznoliko je človeštvo! S toliko pisane tradicije in različnimi pogledi na svet. In včasih upa, da bo živela dovolj dolgo in imela dovolj sreče ter denarja, da bo spoznala čimveč neusahljivih lepot Zemlje. Na nek način je podobna tako Piki Nogavički kot Petru Panu.

Tudi poslovno je nepopravljiva sanjačica in drži pesti, da ji bodo nekoč uspele velike stvari. Da bo imela svoje podjetje z delavnikom največ 6 h dnevno in da bo pomagala ustvariti boljši jutri. Vendar se tudi Anja bori z dvomi, strahovi in razočaranji. Ni vedno lahko popolnoma sam ustvariti svoj dohodek in plačo. To je lahko veliko čustveno breme in zahteva kar precejšnjo mero poguma, predvsem pa vztrajnosti in iznajdljivosti.

Je pa res, da tako popolnoma prevzameš odgovornost za svoje življenje in dobrobit, kar danes precejšnji delež ljudi še vedno ne počne. Tako pri zdravju, ki ga polagajo v roke zdravnikov, kot pri ostalih stvareh v življenju. Čisto vsak dan vidim, kako se ljudje postavljajo v vlogo žrtve, namesto, da bi pokončno stali v svojih čevljih in vzeli vajeti življenja v svoje roke ter nehali čakati na državo, Boga, vesolje. Ali še huje, jih kriviti za to, kar se jim dogaja v življenju.

Vpliv zdrave prehrane

Po profesiji si magistra varne prehrane. Kaj je zate kot za nutricionistko in raziskovalko starodavnih znanosti najpomembnejša stvar, ki si se jo naučila o hrani in zdravju?

Anja Fošnarič: To, da smo sami odgovorni za svoje zdravje in to, da so ljudje danes postali leni. Včasih je bila Slovenija v 85 % samooskrbna, danes pa je samo še v približno 25 %. Veste, koliko rodovitne zemlje v Sloveniji letno zaraste, ker je več nihče ne obdeluje? To je alarmantno!

Rodovitne zemlje in veselih ljudi je vedno manj, trgovskih centrov in depresivnih ljudi vedno več. Danes ljudje raje gredo v trgovino po hrano, na gibanje v fitnes in se mažejo s samoporjavitvenimi kremami, čeprav bi vse to dobili na vrtu. Pa še svež zrak in dobre bakterije, ki nam jih kronično primanjkuje v črevesju.

Rodovitne zemlje in veselih ljudi je vedno manj, trgovskih centrov in depresivnih ljudi vedno več.

Kupujemo umetno hrano, ki je prepotovala tisoče kilometrov, čeprav je za naš genotip najprimernejša hrana, ki je zrasla na domačih tleh. Ali veste, da rastline, ki rastejo v naši bližini in za katere skrbimo, razvijejo točno tiste minerale in vitamine, ki jih naše telo potrebuje? Tako presunljiva je inteligenca narave.

Zase praviš, da si odganjalka bolezni. Kakšen vpliv ima hrana na razvoj bolezni v primerjavi z geni in okoljem?

Anja Fošnarič: Hrana našim celicam daje natančna navodila, kako naj delujejo. Je celo tako zelo pomembna, da izklaplja in vklaplja gene. Tukaj govorimo o epigenetiki ali izražanju genov. Lahko imamo goro slabih genov in veliko bolezni v družini, ampak, če ne jemo strupene, mrtve hrane, se slabi geni ne bodo aktivirali in bomo kljub slabi prognozi ostali zdravi.

Anja prisega na zdravo, lokalno pridelano hrano.

Znanstveniki napredne medicine vedno bolj ugotavljajo, da imajo geni le nekje 25 % vloge pri našem zdravju. Tako, da spet pridemo do tega, da kar damo v usta nas hrani ali ubija in do tega, da smo na koncu sami odgovorni za svoje zdravje. Ne naši predniki in ne zdravniki. Veste, danes v resnici ne živimo bolj dolgo, ampak bolj dolgo umiramo.

Na koncu smo sami odgovorni za svoje zdravje. Ne naši predniki in ne zdravniki.

Poznamo primere, ko so se ljudje zgolj s hrano in mislimi ozdravili raka. Kolikšen vpliv pa ima hrana pri gensko pogojenih in avtoimunih boleznih?

Anja Fošnarič: Ogromen vpliv, čeprav to večina ljudi še vedno ne verjame. Vendar tukaj govorimo o visokokakovostni, ekološki hrani. Ljudje smo navajeni, da rezultati pridejo čez noč. Tudi zato uporaba zdravil, raznih napitkov in preparatov žal še vedno strmo narašča.

V naravi pa gre vse počasi in po Božji modrosti. Človeško telo je najbolj natančni računalnik na svetu in vsako kršitev ter nespoštovanje nam vrne nazaj. Ali v obliki slabega počutja ali akutnih simptomov ali bolezni.

Človeško telo je najbolj natančni računalnik na svetu in vsako kršitev ter nespoštovanje nam vrne nazaj.

Ko začnemo uživati hrano, kot so jo naši predniki, se najprej razstrupi naše telo, nato še naše misli. Vse je namreč povezano. Telo in čustva, čustva in telo. In tudi pri boleznih, ki so gensko pogojene, lahko s hrano naredimo ogromno. Lahko bolezen popolnoma odpravimo ali vsaj omilimo. Vendar to zahteva čas in ljubečo ter nežno predanost sebi. Tukaj ne gre nič čez noč.

Odraščanje v stiku z naravo

Odraščala si na kmetiji, v družbi starih staršev, živali ter narave. Si sploh lahko predstavljaš, kako izgleda otroštvo v mestu?

Anja Fošnarič: Približno si lahko predstavljam, vendar ne popolnoma pristno. Tam je verjetno več druženja z vrstniki, na podeželju še s sosedi in starejšimi. Tukaj se pozna cela vas, v mestu pa se marsikje še sosedje komaj pozdravijo. Na podeželju vidim luno in zvezde in poleti plesoče kresničke, medtem ko teh majhnih, a neskončno lepih darov narave v mestu ni.

Anja obožuje živali in je hvaležna ter ponosna na svoj rod.

Vedno se mi je zdelo, da mestom primanjkuje prvobitna iskrica življenja ter da je povsod čisto preveč betona in premalo zelenja, parkov. Sama imam raje svobodo in odprtost, ki jo najdem v haloški pokrajini. Rada grem v velika mesta in tam tudi uživam, vendar me po nekaj dneh že vleče nazaj v naravo. Najbolj pogrešam svež zrak in zeleno barvo! Pa še spim slabo, ker povsod nekaj ropota 😀

Vedno se mi je zdelo, da mestom primanjkuje prvobitna iskrica življenja.

Kaj je bilo tisto, kar te je iz haloške tradicije poneslo v vode alternative?

Anja Fošnarič: Mislim, da je bila to kar sama haloška tradicija. Povezanost z naravo in živalmi. Je že res, da sem bila od malih nog zelo povezana s sabo in vesoljem, vendar je tukaj močno vlogo igral tudi dom in to, da sem otroštvo preživela zunaj v naravi.

Ni bilo mobitelov, televizija je bila majhna in s 4 programi. Ponavadi smo bili s prijatelji cele dneve nekje zunaj in si delali hišice na drevesih ali se igrali v krmi na hlevu. Še zdaj mi je najlepši vonj krme in sveže pokošenih travnikov. Toliko spominov mi prinese nazaj in toliko brezskrbnosti.

Anjina vadba

Ustvarila si svojo različico vadbe, namenjene posebej ženskam. Zaupaj nam, kako izgleda Anjina vadba? Kaj je na njej tako drugačnega/posebnega?

Anja Fošnarič: Anjina vadba je posvečena ženskam in temu, da se čas ustavi le za nas. Zadnja leta me je hiter tempo življenja vedno bolj motil. Ker, ko hitimo, sebe izgubimo. In to dobesedno. Še dihamo plitko in celotno telo je napeto.

Zadnja leta me je hiter tempo življenja vedno bolj motil. Ker, ko hitimo, sebe izgubimo.

In tudi, ko sem sama hodila na druge vadbe, se sploh nisem začutila. Vse je bilo prehitro in marsikdaj prenaporno. Sploh po že stresnem in letečem dnevu. Tako pa se v tej vadbi posvetimo izključno sebi in začutimo, kako dihanje vodi gibanje. Anjina vadba je čudovita zmes vaj z lastno težo in joge, vendar ni ne eno in ne drugo. Zraven se namreč še upošteva kitajsko tradicionalno medicino, letni čas in lunine mene.

Anja med vadbo.

Si tudi licencirana inštruktorica joge obraza. Kakšen vpliv ima joga obraza na naše celotno telo in počutje?

Anja Fošnarič: Izjemen vpliv! Sama vedno pravim, da joge obraza ne dam nikoli več stran. Pa ne zaradi nečimrnosti, ampak, ker mi prinaša toliko dobrega. Prizemljenost, meditacijo, fokus, predanost, odpiranje novih dimenzij, boljši spanec, bolj žive sanje, življenje brez glavobolov, uravnane hormone in posledično mir.

Preprečevanje gub bi dala na čisto zadnje mesto! Sicer pa so gube danes čisto preveč na udaru. Ker lepota je tako obširna in tako obsegajoča, da jo je greh omejiti le na gube.

Pred leti si se preizkusila tudi v modnih vodah. Kako je na tvoje življenje vplivala ta izkušnja?

Anja Fošnarič: Če sem čisto iskrena, dobro in slabo. Dobro v tem, da sem spoznala res veliko ljudi in nosila čudovite kreacije. Naučila sem se točnosti in to, da na nekatere stvari ne morem vplivati. Sploh na mnenja ljudi. Vedno bodo takšni, ki jim bom všeč in takšni, ki jim ne bom. Ampak to je njihov svet, ne moj.

Naučila sem se, da na nekatere stvari ne morem vplivati. Sploh na mnenja ljudi.

Če bi že morala izpostaviti negativno izkušnjo je to ta, da sem kljub vitki liniji imela za marsikoga preveč kilogramov in prevelik obseg preko bokov. To je tudi botrovalu temu, da sem popolnoma izstopila iz modnega sveta. Sem namreč prevelika gurmanka, da bi se odrekala čudovitosti okusne hrane.

Anja (prva z leve) kot fotomodel.

Zaključek

Kaj pa tebe motivira? Od kod črpaš navdih?

Anja Fošnarič: Že dalj časa opažam, da imam največ navdiha, ko sem v miru. Lahko delam, le hiteti ne smem. Takrat dobre ideje pridejo same do mene. Me poiščejo. Ali, ko se na sprehodu v naravi pogovorim sama s sabo.

Ni točnega recepta, ki bi vam ga lahko podala. Kreativna energija je zelo prebrisana in pri vsakem posamezniku deluje drugače. Pomembno je le da vemo, da ideje poiščejo nas. In na nas je ali jih uresničimo ali ne.

Kreativna energija je zelo prebrisana in pri vsakem posamezniku deluje drugače.

Imaš kakšne posebne izzive in cilje za prihodnost?

Anja Fošnarič: Prej kot cilje in izzive imam želje. Veliko srčnih želja. In če se mi jih bo izpolnila že polovica, sem velika srečnica!

Priporočaj mi knjigo, ki bi jo moral prebrati vsak, ki želi najti svoje poslanstvo/sanje in mu/jim slediti?

Anja Fošnarič: Absolutno Paulo Coelho – The Alchemist, Michael A. Singer – The Surrender Experiment.

Ali obstaja kakšen motivacijski citat, po katerem živiš? Imaš svojega najljubšega? Morda še zaključna misel?

Anja Fošnarič: Nimam motivacijskega citata, z zagotovostjo vam lahko povem le to, da vsak nov dan resnično prinaša novo rojstvo in nove MOŽNOSTI, kako bomo živeli. In to je nekaj najlepšega! To je vendar svoboda! Da se lahko odločimo sami zase, kako bomo živeli, kakšne misli bomo mislili, kaj bomo jedli.

VSAK NOV DAN RESNIČNO PRINAŠA NOVO ROJSTVO IN NOVE MOŽNOSTI, KAKO BOMO ŽIVELI.

Verjemite, pravo delo se začne v umu! In marsikdaj je to delo tudi najtežje – si razčistiti stvari v glavi in se jih držati. Ko sami kreiramo, izbiramo svoje misli in ne pustimo več, da nas premetava sem in tja kot barko po razbesnelem morju. Ko začnemo delati z umom, a modro poslušamo svoje srce. Takrat življenje postane sladko.

 

Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂

 

Se želiš pridružiti največji družini motivirancev v Sloveniji?





Deli
Prejšnji članekZakaj se pametni ljudje obkrožijo s še pametnejšimi?
Naslednji članek6 tipov ljudi, s katerimi ne bi smeli nikoli prijateljevati
Neža M.
Neža pravi, da so v življenju pomembne majhne stvari. Morda je prav zato magistra mikrobiologije. Rada bere, piše, ustvarja in se potepa po naravi. Zaradi nedavno odkrite celiakije vse bolj raziskuje vpliv hrane in psihe na splošno zdravje. Je glavna pomočnica in skrbnica portala Motiviran.si.