Zmaga nad porazom: Kako biti vir upanja za druge?

0

Ste lahko drugim vir upanja tudi v težkih časih? Ali lahko izberete, da boste gledali preko svoje stiske in stali za vsem, kar je dobrega na svetu? Kako zmaga nad porazom spreminja vaš svet in svet okoli vas?

Pogosto poslušamo o navdihujočih zgodbah tragedij, ko prevlada zmaga nad porazom in se sprašujemo “Kako jim je to uspelo? Kako so premagali ovire in postali vzor upanja za druge?”

Oprah Winfrey: Žrtev otroške zlorabe, siromaštva in zapostavljanja je dosegla produkcijo pogovorne oddaje The Oprah Winfrey Show, izdaje revije The Oprah Magazine in celo ustanovila svojo televizijsko mrežo OWN.

Kris Carr: Medtem, ko se je borila z rakom, je napisala pet najbolje prodajanih knjig, poživela celotno ideologijo wellnessa in ustvarila dokumentarni film Crazy Sexy Cancer.

Anita Moorjani: Po skoraj smrtni izkušnji je čudežno in spontano ozdravela za rakom. Po tem je napisala knjigo Hay House, govorila na svetovnih odrih skupaj s številnimi najbolje prodajanimi avtorji, vključno z s svetovno priznanim guruju samopomoči, Dr. Wayne-om Dyer-jem.

Kaj nam torej ti primeri povedo o zmagi nad tragedijo? Kot prvo, naše okoliščine nas ne definirajo. Kot drugo, vse je mogoče – tudi pod ekstremnimi pogoji.

Ko nas življenje potolče

Pogosto odkrijemo svojo notranjo moč in trdoživost našega karakterja šele takrat, ko nam življenje postreže z ekstremnimi osebnimi izzivi. Dokler ne doživimo hude življenjske preizkušnje pogosto mislimo, da so naši dnevni problemi pomembni. To pretrese naš svet in preoblikuje naš pogled na svet. Zmaga nad porazom pa se vsekakor ne zgodi čez noč.

Zmaga nad porazom

Kako lahko te neverjetne zgodbe zmage, kot so zgodbe Oprah Winfrey, Kris Carr in Anite Moorjani apliciramo na naša življenja? Kako preoblikovati svojo nesrečo z lepoto in milostjo? Navajamo nekaj nasvetov, kako svojo nesrečo spremeniti v nekaj pozitivnega, kako odkriti ključ do sreče in biti vir upanja drugim.

Odločite se, da prenehate biti žrtev

Biti žrtev je izčrpavajoče. Izčrpavajoče je vsak dan izlivati energijo v še več tistega, česar si ne želimo. Izčrpavajoče se je osredotočati na vse razloge, zakaj je neka situacija nesrečna. Morda so lahko vaši občutki resnično opravičeni, vendar vas kljub temu obremenjujejo in izčrpavajo. Porabljajo vsako vašo budno uro in vam ovirajo vsako možnost, da bi v vaša življenja vstopilo upanje.

Kako lahko to spremenite? Sprejeti morate novo izbiro za svoje življenje. Odločite se, da je danes dan za spremembo vašega mišljenja in za premik fokusa na blagoslove, ki jih  življenje še vedno ponuja. Osredotočite se na vir upanja, namesto na vir obupanja. Spoznajte, kaj vam pomeni zmaga nad porazom. 

Osredotočite se na nekaj večjega od sebe

Osredotočite se na idejo prispevanja. Prispevanje namreč pusti zapuščino sočutja, namena in vplivanja na življenja drugih. Naredite svoj del, za lepši svet.

Zakaj ne bi uporabili te želje po prispevanju za pretvorbo pozornosti v nekaj pozitivnega? Kreativni projekti, grajenje skupnosti in prostovoljstvo lahko premaknejo vaš fokus stran od trenutnih nesreč. Če se dnevno obdate s pozitivnostjo in stvarmi, zaradi katerih se počutite dobro, vam lahko to pomaga pri premostitvi izzivov.

Dajajte brez pričakovanj

Resnično dajanje drugim brez kakršnih koli pričakovanj v zameno, je zlata vstopnica za premostitev nesreč. Dajanje nam omogoča, da pobegnemo iz svojih misli in stran od osebnih težav. Oddalji nas od svojega ega, ki nam najverjetneje sporoča, da se stvari ne bodo nikoli spremenile.

Verjetno se sprašujete: “Kako naj dam drugim, če pa sam potrebujem pomoč?” Tudi najmanjše vsakodnevno dejanje prijaznosti lahko prične premikati vaš svet. To je lahko v obliki enostavnega sporočila, inspiracije ali nasmeha. Dajanje drugim pomeni iskanje svoje moči. 

Zavežite se, da se boste pojavili

Pojavljanje je lahko nekaj tako enostavnega, kot je začeti dan. Ljudje se ne zavedamo, kako pomembno je jutranje dejanje vstati iz postelje, dokler to ne postane eden največjih izzivov. Pojaviti se lahko pomeni tudi vztrajati pri obvezah, ki smo jih sprejeli, sestankih, ki smo si jih splanirali ali projektih, na katere smo pristali.

Kaj pa, če se zavežete k temu, da se pojavite in izboljšate življenje nekoga drugega? Veliko vas je, ki ste del zgodbe o preobrazbi, pa se skrivate. Doživljate bolečino, ste prestrašeni in vas je strah ranljivosti. Delitev zgodbe z drugimi je darilo, ki ga večina podcenjuje. Zgodbe o preobrazbi imajo moč rešiti življenja. Pojaviti se v življenju, najprej zase in potem za ostale, nam omogoča neomejene možnosti in priložnosti, da se najdemo. Je način, kako vstopiti v lastno veličino.  

Spoznajte se

Močan smisel za svoj “jaz” izhaja iz naše interakcije s svetom. Ob tem se naučimo, kaj nas navdušuje, kaj nas plaši, kaj nas motivira in kaj nas izčrpava. Intimno spoznavamo svoje moči in šibkosti. Prav tako pa kreativno doživimo tudi načine za premostitev ovir.

Ko se na začetku vidimo z vsemi temi zavedanji, nam je lahko neprijetno. Pričnemo spoznavati vse svoje napake in delčke sebe, ki so lahko nezaželeni. To je lepota procesa – naučimo se imeti radi takšne, kot smo.

Stopite na svetlobo

Odločite se stopiti preko svoji osebnih ovir v svoje najbolj razsežno življenje, ne glede na situacijo.

Je karkoli od tega enostavno? Ne.

Kakorkoli, naredilo vas bo močne, bolj odporne, in vas pognalo v željo po odkrivanju samoobvladovanja na poti do pojavitve pred svetom. Ti koraki pomenijo pozitivno spremembo za lepše življenje. Na koncu bo to določalo hitrost vašega uspeha na področju posla in življenja. Včasih je potrebno biti svetloba, preden jo lahko vidite.

 

Vir: Influencive

30 najbogatejših ljudi na svetu – 2. del

0

Najbogatejši zemljani – 2. del

Navajamo 2. del seznama 30 najbogatejših ljudi na svetu, ki so trenutno na lestvici Bloomin Biliionaires Index-a. Najbogatejši zemljani na tem seznamu so v polovici primerov dediči podjetij, ki se na samem vrhu lestvice nahajajo že vse od začetka. Najbogatejši zemljani na tem seznamu so člani družine Walton, najbogatejše družine na svetu, ki si lasti podjetje Walmart. 

18. Alice Walton

Skupno imetje: 34 milijard ameriških dolarjev
Starost: 67
Država: ZDA
Industrija: Maloprodaja
Vir bogastva: Dediščina – Walmart

Alice Walton
Alice Walton (Vir: Getty Images)

Hčerka pokojnega Sama Waltona, ki je ustanovil Walmart, Alice Walton, ima v rokah velik delež premoženja družinskega podjetja. Zaradi tega se je lahko večkrat pohvalila z nazivom najbogatejše ženske na svetu in je ves čas na seznamu 30 najbogatejših ljudi na svetu. Čeprav ni nikoli prevzela aktivne vloge pri vodenju trgovine, kot njeni bratje, je postala tarča zaposlenih pri Walmartu, ki delajo za minimalne plače. Ti kritizirajo njen razsipni življenjski slog in nečuteč ter ignorantski odnos do mnogih delavcev, ki živijo krepko pod povprečjem.  

Waltonova se raje kot trgovini posveča umetnosti. Ima izjemno osebno zbirko umetniških del, med katerimi lahko najdemo tudi dela avtorjev kot so Andy Warhol, Norman Rockwell in Georgia O’Keefe. Leta 2011 je v Arkansasu odprla 50 milijard ameriških dolarjev vreden muzej Crystal Bridges Museum, kjer je razstavljenih veliko število slavnih slik, ki so v njeni lasti in ki ga obiskujejo najbogatejši zemljani.

Leta 2015 je Waltonova donirala 48 milijonov ameriških dolarjev družinskim neprofitnim rančem v Teksasu – eden je namenjen delovnim konjem, drugi pa je luksuzna počitniška destinacija, kamor zahajajo tudi drugi najbogatejši zemljani. 

Alice-ino bogastvo se je preteklem letu povečalo za 2,3 milijarde ameriških dolarjev.

17. Jim Walton

Skupno imetje: 35,1 milijard ameriških dolarjev
Starost: 68
Država: ZDA
Industrija: Maloprodaja
Vir bogastva: Dediščina – Walmart

Jim Walton (Vir: REUTERS/Rick Wilking)
Jim Walton (Vir: Reuters)

Leto preden se je odprla prva Walmart trgovina (leta 1962), ko je bil Jim star le 14 let, sta njegova starša Helen in Sam Walton, kupila večinski delež banke Bank of Bentonville v Arkansasu. V roku petih let je imela družina v lasti 24 maloprodajnih trgovin, leta 1972 pa so Walmart dali na borzo. Jim je nekaj let delal v Walmartovem oddelku za nepremičnine, kasneje pa se je pridružil banki njegovih staršev, ki se je preimenovala v Arvest Bank Group. Danes je predsednik uprave in izvršni direktor regionalne banke, katere velikost premoženja je 15 milijard ameriških dolarjev.

Ta ugledni poslovnež je prav tako direktor Walton Enterprises, podružnice za upravljanje s premoženjem družine Walton in predsednik uprave časopisnega podjetja Community Publishers. Po smrti njegovega brata Johna leta 2005, se je Jim pridružil upravi podjetja, kjer danes upravlja funkcijo direktorja. 

Waltonovi so najbogatejši zemljani in veljajo za najbogatejšo ameriško družino, pri čemer pa ohranjajo veliko mero zasebnosti. Fundacija Walton Family Foundation, katere tajnik in blagajnik je Jim, je v dobrodelne namene donirala že na milijone dolarjev. Decembra 2015 so Jim in njegovi sorojenci donirali Walmartove delnice v vrednosti 407 milijonov dolarjev novoimenovanemu skladu za Waltonovo filantropijo, ki se osredotoča na izobraževalni in kulturni razvoj.

Jim-ovo bogastvo se je preteklem letu povečalo za 2,7 milijarde ameriških dolarjev.

16. Rob Walton

Skupno imetje: 35,4 milijard ameriških dolarjev
Starost: 72
Država: ZDA
Industrija: Maloprodaja
Vir bogastva: Dediščina – Walmart

Rob Walton (Vir: Reuters)
Rob Walton (Vir: Reuters)

Samuel Robson “Rob” Walton je najstarejši sin Sama Waltona, ki je ustanovil Walmart. Pri maloprodajnemu velikanu je začel delati leta 1969, kjer je zasedal mesta od podpredsednika do generalnega svetovalca in do predsednika uprave. Po 23 letih dela je odstopil od zadnje vloge. Njegov naslednik je postal njegov zet.

Walton in njegov brat sta donirala vsak po 1,5 milijona Walmartovih delnic družinski dobrodelni fundaciji Walton Family Holdings Trust, medtem ko se je sestra Alice odpovedala 3,7 milijonom delnicam. Skupno so tako donirali kar 407 milijonov ameriških dolarjev – neverjetna številka, a nenazadnje še vedno zgolj drobiž za Waltonove, ki so najbogatejši zemljani.

Njeovo bogastvo se je preteklem letu povečalo za 3,3 milijarde ameriških dolarjev.

15. Jack Ma

Skupno imetje: 35,7 milijarde ameriških dolarjev
Starost: 52
Država: Kitajska
Industrija: Tehnologija
Vir bogastva: samoustvarjeni – Alibaba

Jack Ma (Vir: REUTERS/Lucy Nicholson)
Jack Ma (Vir: Reuters)

Najbogatejša oseba na Kitajskem, ustanovitelj Alibabe in izvršni direktor Jack Ma, je pričel prvo kitajsko internetno podjetje, China Yellowpages, leta 1988. Leta 1996 je izgubil nadzor nad njim zaradi telekomunikacij v lasti države. Tri leta kasneje je pričel s podjetjem Alibaba, z začetnim kapitalom 60.000 ameriških dolarjev. 15 let kasneje, je podjetje doseglo rekord z 25 milijardami ameriških dolarjev začetne javne ponudbe – doslej največja na svetu. Ta korak ga je uvrstil na lestvico 30 najbogatejših ljudi na svetu. 

Po tem, pa je pričelo bogastvo Alibabe upadati. Delnice podjetja so leta 2015 padle za 22 %, najverjetneje zaradi upočasnjene kitajske ekonomije in pomislekov glede imitatorskih podjetij, ki so uporabljale isto platformo. Edini, ki ga ni skrbelo za usodo podjetja, je bil Ma. Predvideval je namreč, da bo leta 2016 kitasjka ekonomija na preizkušnji in ostal samozavesten v dolgoročen uspeh Alibabe.

Ma-jevo bogastvo se je v preteklem letu povečalo za 8,4 milijarde ameriških dolarjev.

14. Liliane Bettencourt

Skupno imetje: 36,8 milijarde ameriških dolarjev
Starost: 94
D
ržava: Francija
Industrija: Kozmetika
Vir bogastva: dediščina – podjetje L’Oreal

Liliane Bettencourt (Vir: Pascal Le Segretain/Getty Images)
Liliane Bettencourt (Vir: Getty Images)

Dedinja premoženja kozmetike L’Oreal in največja delničarka podjetja, Liliane Bettencourt, je najbogatejša ženska na svetu. Sama podjetja ne upravlja več. Poleg podjetja pa cveti tudi fundacija Bettencourt Schueller Foundation, ki sta jo ustanovila z njenim zadnjim možem. Poleg tega je tudi navdušena zbiralka umetnin. V svoji zbirki ima dela Picassa, Matisse-ja in Muncha.

V zadnjih letih je postalo ime Bettencourt splošno znano ime v Franciji, saj je potekalo zloglasno sojenje, v katerem so sodniki preverjali, ali so nekateri bližnji ljudje zlorabili ime Liliane Bettencourt. Sojenje se je zaključilo maja 2015. 8 ljudi, med njimi tudi bližnji prijatelji in finančni svetovalci, je bilo obtoženih izkoriščanja dedinje.

Lilianeino bogastvo se je v preteklem letu povečalo za 3 milijarde ameriških dolarjev.

13. Bernard Arnault

Skupno imetje: 40 milijarde ameriških dolarjev
Starost: 67
Država: Francija
Industrija: Razkošno blago
Vir bogastva: Samoustvarjeni – podjetje LVMH

30 najbogatejših ljudi na svetu - Bernard Arnault
Bernard Arnault (Vir: Robb Report)

Multinacionalen konglomerat luksuznega blaga, podjetje LVMH, Bernarda Arnaulta, gosti 70 luksuznih znamk. Od Louis Vuittona do Hennessy-ja in Dom Perignona. Vse te znamke so pod nadzorom družinskega starševskega podjetja Groupe Arnault. Arnault je v 80-ih letih kot civilni inženir prevzel družinsko podjetje. Takrat je kupil modno hišo Christian Dior in jo oživel tik pred bankrotom.

Kot večina LVMH znamk danes, Dior ponovno cveti in predstavlja standard modne industrije. Podjetje LVMH je v letu 2016 zaslužilo rekordnih 37,6 milijard evrov (39,5 milijard ameriških dolarjev).

Arnault-jevo bogastvo se je v preteklem letu povečalo za 6.8 milijarde ameriških dolarjev.

12. Sergey Brin

Skupno imetje: 41,6 milijarde ameriških dolarjev
Starost: 43
Država: ZDA
Industrija: Tehnologija
Vir bogastva: Samoustvarjeni – podjetje Google

Sergey Brin (Vir: Steve Jennings/Getty Images)
Sergey Brin (Vir: Getty Images)

Brin se je kot otrok preselil iz Moskve v ZDA, se je leta 1995 na Stanfordu povezal s Page-om, kjer sta oba opravljala svoj doktorat. Tri leta kasneje sta ustanovila Google, ki je danes eno najmočnejših podjetih na svetu, Brin-a pa uvršča na seznam 30 najbogatejših ljudi na svetu.

Sergey Brin je skupaj s soustanoviteljem Larry-jem Page-jem pomagal olajšati Googlovo masivno prerazporeditev, ki jo je podjetje najavilo leta 2015. Ta korak je postavil Google pod okrilje delniške družbe, imenovane Alphabet, v katerem je imel Brin vlogo predsednika, Page pa vlogo izvršnega direktorja. Googlova podjetja, kot so Nest in Google X, so ločena podjetja pod streho Alphabet-a. Reorganizacija je omogočila Brin-u, da se osredotoči na odkrivanje novih domiselnih projektov in idej.

Brinovo bogastvo se je v preteklem letu povečalo za 4,1 milijarde ameriških dolarjev.

11. Larry Page

Skupno imetje: 42,5 milijard ameriških dolarjev
Starost: 43
Država: ZDA
Industrija: Tehnologija
Vir bogastva: Samoustvarjeni – podjetje Google

Larry Page (Vir: Getty / Justin Sullivan)
Larry Page (Vir: Getty Images)

Kot doktorant na Stanfordu se je leta 1998 povezal s sošolcem Sergeyjem Brinom in ustvaril zgodnji spletni iskalnik BackRub. Sčasoma se je projekt prelevil v Google, enega največjih podjetij na svetu z izjemnim dosegom, ki je vreden več kot 581 milijard ameriških dolarjev in je Page-a izstrelil na seznam 30 najbogatejših ljudi na svetu.

Page je nadziral večino večjih sprememb pri Googlovi poslovni strukturi leta 2015, vključno s stvaritvijo Alphabeta, holdinške družbe, ki upravlja z Googlom in njegovimi poslovnimi enotami Nest, Calico in Google X. Page se je iz mesta izvršnega direktorja Googla premaknil na mesto upravitelja Alphabeta, ki ima roke nad vsem, od hišne avtomatizacije do samovozečih avtomobilov in podaljševanja človeškega življenja.

Page ni znan po zapravljanju in nakupih, ki bi zbujali pozornost, si pa lasti okolju prijazen dvorec v Palo Alto, ki uporablja geotermalno energijo in zajetje deževnice. Je tudi navdušen kajtar. 

Page-ovo bogastvo se je v preteklem letu povečalo za 4,3 milijarde ameriških dolarjev.

 

Vir: Business Insider

Mentalna žilavost je ključ do kolesarskega uspeha

Splošno prepričanje je, da so zmagovalci pri kolesarskih tekmah tisti, ki lahko največ zdržijo in pretrpijo. Da bi lahko sledili zmagovalni skupini, postane prošnja telesu, da deluje preko točke udobja, nujna. Noge se morajo premikati navzgor in navzdol, da bi potiskale pedala, medtem ko mora um ignorirati klice mišic na pomoč, ki obupano kričijo, naj se vse že vendar konča. Pri takšnih tekmovalcih sta mentalna žilavost in motivacija za šport ključni za dober rezultat.

Navkljub razbijanju srca, ki ga čutimo že v grlu, mora naš um ignorirati prošnje telesa in nadaljevati s pošiljanjem signalov, da naj nadaljuje z enako stopnjo truda in zavzetosti. Naš um je ključna komponenta za dosežen uspeh.

Mentalna žilavost je ključ

Planu treninga, ki smo si ga zastavili, lahko sledimo v popolnosti  in tako naše telo odlično pripravimo. A če naš um ni natreniran, da bi prenašal bolečino, je neuspeh na dlani. Če ste eden izmed tistih, ki se prehitro vdajo in odnehajo ali če potrebujete strategije, ki jih lahko uporabite, ko ne smete odnehati, nadaljujte z branjem.

Kolesarji dobro vemo, kakšni občutki nas prevevajo, ko se tempo dvigne iz zmernega do bolj intenzivnega. Ko breme postane težko in čutimo bolečine ter naše telo želi prenehati, začnemo znotraj sebe iskati trenutek, ko se bomo vdali.

Na dober dan bomo morda zdržali dlje, a nazadnje dosežemo točko, ko popustimo in upočasnimo. Fizično to dene dobro, a mentalno se zavedamo, da moramo biti naslednjič močnejši in zdržati še dlje. Naša mentalna žilavost mora biti izpopolnjena.

Bolečina kot sprožilec

Naš um je lahko bodisi vklopljen, bodisi izklopljen. Lahko pa, namesto tega, da brez razmišljanja sledimo skupini ali vzdržujemo nivo intenzivnosti, kjer naš um prosi za dovoljenje, da bi prenehal, vključimo naš um bistveno bolj zgodaj. To lahko naredimo tako, da neudobje ali bolečino uporabimo kot sprožilec pri številnih strategijah.

V knjigi Športna psihologija za kolesarje (ang. “Sport Psychology for Cyclists”) avtorji predlagajo številne strategije, ki preizkušeno dobro delujejo. Nekaj od teh je povzetih spodaj. Morda bosta za vas prišli v poštev zgolj ena ali dve strategiji, kljub temu pa vas spodbujamo k temu, da začnete z njimi nemudoma eksperimentirati. Predlagamo pa tudi, da si preberete kar celotno knjigo.

Intervalni trening je mučen in je garaško delo. Ne preizkuša zgolj naše zavzetosti, da bi postali močnejši, temveč tudi naše želje in sposobnosti trpeti navkljub temu, da sledi še večja intenzivnost. To odločnost imenujemo mentalna žilavost. Naslednji napotki so idealni za testiranje in izvedbo intervalnega treninga. Preizkusite jih, saj smo prepričani, da vam bodo prišli prav na cesti, predvsem takrat, ko bo čas za to, da daste od sebe vse.

Dihanje in ohranjanje sproščenosti

V prej omenjeni knjigi avtorji podrobno opisujejo in predlagajo vaje za osredotočanje na dihanje. Naj povzamemo in poenostavimo: nadzorujte vaše dihanje, da bi ostali sproščeni.

Ko se spoprijemamo z neugodjem in bolečino, postajamo napeti. Če imamo zategnjene mišice in držo, gre dragocena energija v nič. Za krčenje mišic je namreč potrebna energija. Napete in zategnjene mišice porabljajo energijo, kar pomeni, da bodo noge prikrajšane svojega deleža. Sposobnost ostati sproščen, ko postane naporno, je najvažnejša.

Predstavljajte si, da kolesarite rahlo navzgor ob zmernem tempu. Postopoma se naklon hriba poveča iz 2 % na 4 %. Ker smo predani našemu treningu, poskušamo vzdrževati isti tempo. Torej, če smo s 25 km/h kolesarili po pobočju z 2 % naklonom, potem moramo od sebe dati več, če želimo z isto hitrostjo kolesariti po pobočju s 4 % naklonom. Normalno je, da se naš utrip srca pospeši in da noge prevzemajo večje breme. Vemo, da bomo nazadnje morali upočasniti, a videti želimo, kako dolgo lahko vzdržujemo tak tempo. V trenutku, ko začnemo razmišljati o neudobju, moramo začeti vključevati taktike, da bi ostali sproščeni.

Osredotočimo se na dihanje in zgodnji del telesa. Roke in rame morajo biti mlahave in sproščene, da ne tratimo energije z nepotrebno zategnjenostjo mišic. Nato nadzorujmo dihanje s polnimi in enakomernimi vdihi in izdihi. Napolnimo pljuča s kisikom z globokimi vdihi in izdihi. Hitrost dihanja se bo povečevala, a ugotovili bomo, da bo določen del bolečine, ki jo čutimo izginil. Nanjo se namreč ne bomo več osredotočali ali pa bo izginila, ker bodo naše noge prejele več kisika.

Sčasoma bomo prekoračili prag ventilacije – to je točka, na kateri telo ne more več zamenjati nakopičenega ogljikovega dioksida. Naš živčni sistem bo poskrbel za to, da bomo začeli sopihati proti naši volji. Do te točke pa bomo lahko nadzorovali pretok kisika, naša mentalna žilavost pa bo na preizkušnji.

Vizualizacija

Nekateri posamezniki so med težkimi trenutki sposobni zapustiti svoja telesa, če lahko ta fenomen tako poimenujemo. Ko bolečina narašča in se začne trpljenje, se njihov um poskuša distancirati in odmisliti neugodne dražljaje in telesu še naprej pošilja signale, naj nadaljuje z vadbo. Ljudje, ki so tega zmožni, se začnejo osredotočati na nekaj drugega kot na kolesarjenje ali pa si v daljavi na cesti omislijo cilj. To je še eden izmed učinkovitih načinov, kako se spoprijeti s trpljenjem. Za začetek lahko poskusite z močnim osredotočanjem na dihanje.

Neumno? Zaprite oči in si predstavljajte, kako kolesarite proti čelnemu vetru. Če si energijo okoli nas predstavljamo v obliki ploskega širokega dela, kot je denimo sprednji del tovornjaka, se bomo z vetrom bojevali, tratili dragoceno energijo in se le stežka pomikali naprej. Sedaj pa si predstavljajte, da je energija okoli nas aerodinamične oblike. Kar drveli bomo po cesti naprej z bistveno manj vloženega truda. To sta dva načina, na katera si lahko predstavljamo vir energije, ki nas obdaja na kolesu. Če ste skeptični, preizkusite oba in videli boste, kako se počutite.

Ključ do uspeha se skriva v tem, da je vizualizacija mogočno orodje, ki nam bo pomagalo preusmeriti misli od bolečine in nam omogočilo delovati na višjem nivoju kot običajno.

Načrtujte in prakticirajte

Razmislite o teh preprostih napotkih, preden se vnovič usedete na kolo in podate na pot. Katere besede vas bi napolnile z energijo in kakšne podobe bi sprožile v vaših mislih? Na kakšen način lahko upravljajte z vašo energijo, da vas bo lahkotno prebila skozi veter?

Prakticirajte osredotočanje na dihanje, ko tempo postane težaven in delajte na tem, da boste ostali sproščeni, a vendarle močni. Eksperimentirajte s temi strategijami, ko se boste mučili z dolgimi intervali ali drugimi načini treninga.

Kot vsaka druga stvar, tudi te strategije zahtevajo prakso in nekaj poliranja, da bi bile učinkovite. Hitreje, kot jih boste uporabili, hitreje boste vedeli, kako jih sprožiti in imeti korist od njih, ko boste najbolj potrebovali pomoč. Če želite biti uspešni na kolesarskih tekmah ali v življenju nasploh, morate zgraditi mentalno žilavost. Naučiti se morate, kako  premagati trpljenje, ki ga brez usmiljenja nalagata tako kolesarjenje kot življenje. Druge poti ni.

5 načinov za iskanje sorodne duše

Prijateljstva niso znanci, ki jih slučajno srečamo na ulici ali pa prijatelji na Facebooku, ki nas na cesti ne bi niti prepoznali. Ko govorimo o prijateljstvih, govorimo o resničnih ljudeh. Ljudeh, ki poznajo naše najgloblje skrivnosti in slabosti in nas imajo kljub temu radi. Ljudeh, s katerimi se lahko pogovarjamo o tem, kako težko zadnje čase meditiramo ali kaj se resnično dogaja v našem zakonu. Ljudeh, ki jih lahko pokličemo za prevoz, ko se nam pokvari avto. Ljudeh, ki nas potrjujejo in podpirajo vse naše čudne navade in prepričanja, zaradi katerih je drugim ljudem neprijetno. Prijatelji so ljudje znotraj našega notranjega kroga. So srce našega življenja. So naše sorodne duše.

Pa ste kdaj resnično pogledali tem ljudem v oči in se zamislili sami pri sebi: “Da, ti si moj/a duševni/a brat/sestra?

Kadar prijateljstvo ne neguje naše duše

Ni to, da jih ne bi imeli radi ali pa da ne bi čutili podpore in skrbi z njihove strani. Ni to, da bi menili, da ste boljši od njih.

Na neki globoki ravni smo isti in smo povezani. Vendar pa prav tako živimo v človeškem svetu, kjer osebnost, življenjske odločitve in vrednote določajo, kako bomo živeli in se povezovali z drugimi. Zato bi se morali potruditi spoznati, da nekatera razmerja v naša življenja prinašajo fluidnost in simetrijo lažje in hitreje kot nekatera druga.

Ko se soočite z dejstvom, da imate v življenju malo takšnih globokih prijateljstev, je naslednje vprašanje, ki si ga morate zastaviti: Kje/kako torej najti takšne prijatelje, naše sorodne duše?

5 korakov za iskanje sorodne duše

1. Ocenite možnost, da morda že imate prijatelje, ki čutijo enako kot vi

Izberite nekaj svojih najbližjih in najljubših prijateljev in jim razložite, kaj vam pomeni duhovnost in kako velik del vašega življenja to predstavlja. Morda vas bodo presenetili s svojim navdušenjem, pristnim zanimanjem ali celo svojo lastno duhovno zgodbo.

2. Bodite proaktivni pri iskanju podobno mislečih ljudi

Ste si vedno želeli obiskati savno? Ali pa postanete navdušeni ob misli na učenje, kako narediti svoje lastno kadilo? Ali sanjate o tem, da bi obiskali Indijo? Karkoli vam pride na misel, obstajajo spletne strani, ki združujejo ljudi s podobnimi interesi. Poiščite dogodke in prireditve, ki vas zanimajo in kjer boste najverjetneje spoznali sorodne duše, ki razmišljajo podobno kot vi.

3. Poiščite konference, sejme ali delavnice na temo duhovnosti

Ko boste našli takšno, ki vas zanima, se enostavno prijavite. Vse ostalo se bo pričelo odvijati tam.

4. Povprašajte svoje obstoječe prijatelje, družino ali sodelavce, ki jim zaupate

Razložite jim, kaj vas zanima in jih povprašajte, ali poznajo koga, ki se zanima za iste stvari. Povprašajte jih za lokacije, kje bi lahko takšne ljudi spoznali.

5. Ko najdete sorodno dušo

Skupaj s to osebo pripravite kosilo, organizirajte bowling večer ali karaoke. Oba povabita nekaj ljudi po svoji strani in razširita mrežo svojih sorodnih duš. Poskusite s temi ljudmi uvesti knjižni klub, kjer boste brali in se pogovarjali o knjigah, ki se osredotočajo na duhovnost in osebnostni razvoj.

 

Vir: Tiny Buddha

23 statističnih podatkov o družabnih omrežjih

Družabna omrežja so prevzela oglaševanje. In svet. Vsaka dobra marketinška strategija je podprta s statistiko in podatki – obnašanjem, interesi, vzorci, demografijo itn. In vsak dober marketinški strateg bo poskrbel, da je takšna strategija resnično podprta z merljivimi podatki.

Družabna omrežja v letu 2016

Prikazujemo ilustracijo, kako so se družabna omrežja kalupirala v področje strategije oglaševanja posla. Navajamo 23 statističnih podatkov o družabnih omrežjih za leto 2016.

Uporaba družabnih omrežij

  • Na svetu je 2,78 milijard aktivnih uporabnikov družabnih omrežij (celotna svetovna populacija je 7,47 milijard);

  • Na družabnih omrežjih največ časa preživi generacija X (ljudje, stari med 35 in 49 let): skoraj 7 ur na teden, v primerjavi z milenijci, ki so z nekaj več kot 6 urami tedensko na drugem mestu;

  • Odrasli, stari nad 50 let, so leta 2016 preživeli 64 % več časa na socialnih omrežjih kot leta 2015;

  • Skoraj 80 % preživetega časa na družabnih omrežjih se zgodi preko mobilnika;

  • Odrasli v starostni kategoriji 18-34 let preživijo na družabnih omrežjih 78 % časa preko svojih pametnih telefonov;

  • 81 % milenijcev preveri Twitter vsaj enkrat dnevno;

  • Skoraj polovica (43 %) tedenske Facebook aktivnosti in tretjina (33 %) tedenske Twitter aktivnosti nastopi na nedeljo;

  • 85 % ljudi se za pridobitev jutranjih novic zanaša na Twitter ali Facebook.

Družabna omrežja in TV

  • Jeseni leta 2016 je 5,9 milijonov ljudi dnevno v povprečju opravilo 11,8 milijonov s TV povezanih interakcij na Facebooku (torej razpravljalo o določeni temi, povezani s televizijo);

  • Na povprečen dan je bilo 42 % ljudi, ki so na Facebooku razpravljali o TV, iz generacije X, 40 % iz generacije milenijcev in preostalih 18 % iz generacije Baby Boom;

  • 81 % tweetov, ki se nanašajo na televizijo, je organskih in prihajajo neposredno od občinstva;

  • 57 % ljudi, ki med gledanjem TV uporabljajo tablico, obišče Facebook, 24 % pa Twitter. V primeru pametnih telefonov sta ti številki 58 % in 20 %.

Družabna omrežja in posel

  • Več kot dva milijona oglaševalcev za oglaševanje svojega podjetja redno uporablja Facebook;

  • 64 % oglaševalcev ima Snapchat profil, samo 67 % teh pa ima račun tudi aktiven;

  • 30 % pogostih uporabnikov socialnih omrežij meni, da je zelo pomembno preko socialnih omrežij izkazovati podporo najljubšim podjetjem ali blagovnim znamkam;

  • 93 % uporabnikov Pinteresta uporablja to platformo za načrtovanje ali nakupovanje.

Vsebina družabnih omrežij

  • Tweeti s slikami dosežejo 150 % več odzivov kot tweeti brez slik;

  • Obstaja velika verjetnost, da si ljudje po 3 dneh zapomnijo le 10 % slišane informacije. V primeru, da je informaciji dodana tudi ustrezna slika, si ljudje po treh dneh zapomnijo 65 % te informacije;

  • 62 % B2B oglaševalcev je v letu 2016 ocenilo video vsebino kot učinkovito taktiko vsebinskega marketinga;

  • Cisco predvideva, da bodo video vsebine do leta 2019 predstavljale 80 % globalnega internetnega prometa;

  • 51 % vseh video igric je naloženih na mobilne telefone – ta podatek predstavlja 15 % povečanje iz leta 2015 in 203 % povečanje iz leta 2014;

  • Videi z dolžino pod petimi minutami predstavljajo 55 % vsega časa predvajanih videov na pametnih telefonih;

  • 58 % videov na Facebooku se ogleda brez zvoka.

Nekatere od teh informacij so očitne, spet druge nekoliko čudne. Nekatere nas posedejo in prisilijo, da ocenimo, kakšno je naše potrošniško obnašanje, nekatere druge nas nasmejijo. Kakorkoli, dejstvo je, da so družabna omrežja trenutni hit in ni razloga, da jih ne bi izkoristili za rast vašega posla. 

 

Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂

 

Se želiš pridružiti največji družini motivirancev v Sloveniji?

Postenje: zdravstvene koristi in tveganja

Postenje je pogosto povezano z religijo in duhovnostjo, veliko ljudi se za postenje odloči tudi zaradi zdravstvenih koristi. Pa je postenje resnično koristno?

V zadnjih letih so opravili številne študije, ki so predlagale, da je lahko postenje – periodična abstinenca ali zmanjševanje vnosa hrane in pijače – dobro za naše zdravje. Na podlagi teh ugotovitev so postale privlačne in popularne tudi nekatere diete postenja, kot je na primer dieta 5:2. Gre za prehranjevalni načrt, pri katerem oseba 5 dni uživa priporočen kalorijski vnos, preostala dva dneva pa vnos zmanjša na 25 %. Torej na 500 kalorij za ženske in na 600 za moške. Po besedah Dr. Michael-a Mosley-a, avtorja knjig “The Fast Diet”, lahko ta prehranjevalni načrt ljudem pomaga pri izgubi teže, hkrati pa prinaša številne druge zdravstvene koristi.

V eni izmed študij so poročali, da lahko en teden postenja z vodo zmanjša tveganje za razvoj diabetesa pri ljudeh, pri katerih obstaja veliko tveganje za razvoj te bolezni. V drugi študiji, ki so jo opravili Dr. Valter Longo in ekipa, so ugotovili, da lahko daljše postenje (2-4 dni) ponovno zažene imunski sistem. Pri tem se odstranijo stare imunske celice in sintetizirajo nove. Tako nas lahko torej postenje zaščiti pred poškodbami celic zaradi faktorjev, kot sta staranje ali kemoterapija.

Kakšni pa so mehanizmi, ki so osnova za trditve koristi postenja za zdravje?

Postenje: potencialne zdravstvene koristi

Ker telo med postenjem ni zmožno pridobivanja energije iz hrane, poseže po glukozi, ki je shranjena v jetrih in mišicah. Ta proces se prične okoli 8 ur po zadnjem zaužitem obroku. Ko se zaloge glukoze dokončno porabijo, prične telo kot vir energije porabljati maščobe. Posledica tega je lahko izguba teže. Poleg izgube teže, pa lahko poraba maščob za pridobitev energije pomaga pri ohranjanju mišic in zmanjša nivo holesterola v krvi. Med postenjem pride tudi do procesa razstrupljanja. Iz telesa se namreč odstranijo toksini, ki so shranjeni v maščobi. Po nekaj dneh postenja se v krvi zviša nivo endorfinov, hormonov dobrega počutja, kar ima pozitiven vpliv na naše mentalno počutje.

Kadar stradamo, se imunski sistem trudi privarčevati energijo. Eden izmed načinov, kako to doseže, je recikliranje imunskih celic, ki telesu niso več potrebne. Še posebej tistih, ki so poškodovane. Kot že omenjeno, so Dr. Valter Longo in ekipa ugotovili, da ponavljajoči se cikli 2-4 dni posta v obdobju pol leta uničijo stare in poškodovane celice v miših in producirajo nove. Poleg tega je ekipa ugotovila, da so bili pacienti z rakavimi obolenji, ki so se postili 3 dni pred kemoterapijo, zaščiteni pred okvaro imunskega sistema, ki jo sicer povzroči terapija. Ta pojav so pripisali regeneraciji imunskih celic zaradi postenja.

Postenje: potencialna zdravstvena tveganja

Postenje ni samo zdravo in koristno. Glede na besede nekaterih raziskovalcev in strokovnjakov na področju zdravja, je lahko za nekatere ljudi tudi škodljivo. Ljudje, ki se postijo, namreč pogosto doživijo dehidracijo. Do tega pride v večji meri zato, ker telo ne pridobi dovolj tekočine iz hrane. Zato moramo biti v času posta še posebej previdni na zadostno količino zaužite tekočine.

Postenje je lahko še posebej težavno, če smo vajeni zajtrkovati, malicati in imeti vmesne obroke. Zaradi tega lahko postenje poveča nivo stresa in nam poruši ritem spanja. Dehidracija, lakota in pomanjkanje spanca med obdobjem postenja lahko vodijo v glavobole.

Postenje lahko povzroči tudi zgago. Pomanjkanje hrane namreč vodi v zmanjšanje količine želodčne kisline, ki prebavlja hrano in uničuje bakterije. Med postenjem lahko že samo vohanje hrane ali pa misel nanjo prevara možgane, da želodcu sporočijo, naj producira več kisline. To pa vodi v pojav zgage.

Medtem ko nekateri nutricionisti trdijo, da je postenje dober način za izgubo teže, pa nekateri profesionalci na področju zdravja verjamejo, da so takšne diete na dolgi rok neučinkovite. Postenje namreč pomeni hitro izgubo tekočine iz telesa, kar pa ni povezano z izgubo teže, ki si jo želimo, kadar namerno hujšamo. Tako hitro kot težo izgubimo zaradi izgube tekočine, tako hitro jo bomo pridobili nazaj, ko bomo pričeli jesti normalno.

Nekateri strokovnjaki za prehrano verjamejo, da lahko postenje odvrne ljudi od zdravih prehranskih priporočil, kot je na primer zaužitje petih obrokov sadja in zelenjave dnevno. Postenje lahko pri nekaterih ljudeh sproži tudi motnje hranjevanja ali prenajedanje. Dr. Mosely zato diete 2:5 ne priporoča ljudem, ki so nagnjeni k motnjam hranjenja, ki so podhranjeni, mlajši od 18 let, nosečnicam, ljudem z diabetesom tipa 1 in osebam, ki okrevajo po operaciji.

Ali lahko požejemo koristi postenja brez postenja?

Postenje lahko ima negativne posledice. A nutricionisti trdijo, da je lahko postenje koristno za naše zdravje, ob pogoju pravilne izvedbe in predhodnega posveta z osebnim zdravnikom.

Dr. Longo in ekipa so v reviji “Cell Metabolism” razkrili, kako dieta, ki posnema postenje (ang. “fasting-mimicking diet”, FMD) sproži regeneracijo imunskih celic in podaljša življenjsko dobo miši. Ko so takšno dieto testirali na ljudeh, so po treh mesecih ugotovili, da se je zmanjšalo število faktorjev tveganja, povezanih s staranjem, kardiovaskularnimi boleznimi, diabetesom in rakavimi obolenji.

Za FMD dieto je značilna nizka vsebnost proteinov, nizka vsebnost nezdravih in visoka vsebnost zdravih maščob. FMD dieta stimulira markerje, povezane s postenjem, kot so nizka vsebnost glukoze in visoka vsebnost ketonskih teles, in tako posnema vpliv postenja.

Po mnenju Dr. Longa ima dieta FMD glede na biomarkerje/faktorje tveganja za starost, raka, diabetes in kardiovaskularne bolezni ter glede na njeno enostavnost in varnost velik potencial za učinkovitost med ljudmi, kljub temu, da je za njeno potrditev potrebna še izvedba kliničnih testov. Morda pa lahko s postenjem preženemo tudi povelikonočno željo po sladkem?

Vir: Medical News Today