Postenje: zdravstvene koristi in tveganja
Postenje: zdravstvene koristi in tveganja

Postenje je pogosto povezano z religijo in duhovnostjo, veliko ljudi se za postenje odloči tudi zaradi zdravstvenih koristi. Pa je postenje resnično koristno?

V zadnjih letih so opravili številne študije, ki so predlagale, da je lahko postenje – periodična abstinenca ali zmanjševanje vnosa hrane in pijače – dobro za naše zdravje. Na podlagi teh ugotovitev so postale privlačne in popularne tudi nekatere diete postenja, kot je na primer dieta 5:2. Gre za prehranjevalni načrt, pri katerem oseba 5 dni uživa priporočen kalorijski vnos, preostala dva dneva pa vnos zmanjša na 25 %. Torej na 500 kalorij za ženske in na 600 za moške. Po besedah Dr. Michael-a Mosley-a, avtorja knjig “The Fast Diet”, lahko ta prehranjevalni načrt ljudem pomaga pri izgubi teže, hkrati pa prinaša številne druge zdravstvene koristi.

V eni izmed študij so poročali, da lahko en teden postenja z vodo zmanjša tveganje za razvoj diabetesa pri ljudeh, pri katerih obstaja veliko tveganje za razvoj te bolezni. V drugi študiji, ki so jo opravili Dr. Valter Longo in ekipa, so ugotovili, da lahko daljše postenje (2-4 dni) ponovno zažene imunski sistem. Pri tem se odstranijo stare imunske celice in sintetizirajo nove. Tako nas lahko torej postenje zaščiti pred poškodbami celic zaradi faktorjev, kot sta staranje ali kemoterapija.

Kakšni pa so mehanizmi, ki so osnova za trditve koristi postenja za zdravje?

Postenje: potencialne zdravstvene koristi

Ker telo med postenjem ni zmožno pridobivanja energije iz hrane, poseže po glukozi, ki je shranjena v jetrih in mišicah. Ta proces se prične okoli 8 ur po zadnjem zaužitem obroku. Ko se zaloge glukoze dokončno porabijo, prične telo kot vir energije porabljati maščobe. Posledica tega je lahko izguba teže. Poleg izgube teže, pa lahko poraba maščob za pridobitev energije pomaga pri ohranjanju mišic in zmanjša nivo holesterola v krvi. Med postenjem pride tudi do procesa razstrupljanja. Iz telesa se namreč odstranijo toksini, ki so shranjeni v maščobi. Po nekaj dneh postenja se v krvi zviša nivo endorfinov, hormonov dobrega počutja, kar ima pozitiven vpliv na naše mentalno počutje.

Kadar stradamo, se imunski sistem trudi privarčevati energijo. Eden izmed načinov, kako to doseže, je recikliranje imunskih celic, ki telesu niso več potrebne. Še posebej tistih, ki so poškodovane. Kot že omenjeno, so Dr. Valter Longo in ekipa ugotovili, da ponavljajoči se cikli 2-4 dni posta v obdobju pol leta uničijo stare in poškodovane celice v miših in producirajo nove. Poleg tega je ekipa ugotovila, da so bili pacienti z rakavimi obolenji, ki so se postili 3 dni pred kemoterapijo, zaščiteni pred okvaro imunskega sistema, ki jo sicer povzroči terapija. Ta pojav so pripisali regeneraciji imunskih celic zaradi postenja.

Postenje: potencialna zdravstvena tveganja

Postenje ni samo zdravo in koristno. Glede na besede nekaterih raziskovalcev in strokovnjakov na področju zdravja, je lahko za nekatere ljudi tudi škodljivo. Ljudje, ki se postijo, namreč pogosto doživijo dehidracijo. Do tega pride v večji meri zato, ker telo ne pridobi dovolj tekočine iz hrane. Zato moramo biti v času posta še posebej previdni na zadostno količino zaužite tekočine.

Postenje je lahko še posebej težavno, če smo vajeni zajtrkovati, malicati in imeti vmesne obroke. Zaradi tega lahko postenje poveča nivo stresa in nam poruši ritem spanja. Dehidracija, lakota in pomanjkanje spanca med obdobjem postenja lahko vodijo v glavobole.

Postenje lahko povzroči tudi zgago. Pomanjkanje hrane namreč vodi v zmanjšanje količine želodčne kisline, ki prebavlja hrano in uničuje bakterije. Med postenjem lahko že samo vohanje hrane ali pa misel nanjo prevara možgane, da želodcu sporočijo, naj producira več kisline. To pa vodi v pojav zgage.

Medtem ko nekateri nutricionisti trdijo, da je postenje dober način za izgubo teže, pa nekateri profesionalci na področju zdravja verjamejo, da so takšne diete na dolgi rok neučinkovite. Postenje namreč pomeni hitro izgubo tekočine iz telesa, kar pa ni povezano z izgubo teže, ki si jo želimo, kadar namerno hujšamo. Tako hitro kot težo izgubimo zaradi izgube tekočine, tako hitro jo bomo pridobili nazaj, ko bomo pričeli jesti normalno.

Nekateri strokovnjaki za prehrano verjamejo, da lahko postenje odvrne ljudi od zdravih prehranskih priporočil, kot je na primer zaužitje petih obrokov sadja in zelenjave dnevno. Postenje lahko pri nekaterih ljudeh sproži tudi motnje hranjevanja ali prenajedanje. Dr. Mosely zato diete 2:5 ne priporoča ljudem, ki so nagnjeni k motnjam hranjenja, ki so podhranjeni, mlajši od 18 let, nosečnicam, ljudem z diabetesom tipa 1 in osebam, ki okrevajo po operaciji.

Ali lahko požejemo koristi postenja brez postenja?

Postenje lahko ima negativne posledice. A nutricionisti trdijo, da je lahko postenje koristno za naše zdravje, ob pogoju pravilne izvedbe in predhodnega posveta z osebnim zdravnikom.

Dr. Longo in ekipa so v reviji “Cell Metabolism” razkrili, kako dieta, ki posnema postenje (ang. “fasting-mimicking diet”, FMD) sproži regeneracijo imunskih celic in podaljša življenjsko dobo miši. Ko so takšno dieto testirali na ljudeh, so po treh mesecih ugotovili, da se je zmanjšalo število faktorjev tveganja, povezanih s staranjem, kardiovaskularnimi boleznimi, diabetesom in rakavimi obolenji.

Za FMD dieto je značilna nizka vsebnost proteinov, nizka vsebnost nezdravih in visoka vsebnost zdravih maščob. FMD dieta stimulira markerje, povezane s postenjem, kot so nizka vsebnost glukoze in visoka vsebnost ketonskih teles, in tako posnema vpliv postenja.

Po mnenju Dr. Longa ima dieta FMD glede na biomarkerje/faktorje tveganja za starost, raka, diabetes in kardiovaskularne bolezni ter glede na njeno enostavnost in varnost velik potencial za učinkovitost med ljudmi, kljub temu, da je za njeno potrditev potrebna še izvedba kliničnih testov. Morda pa lahko s postenjem preženemo tudi povelikonočno željo po sladkem?

Vir: Medical News Today

Deli
Prejšnji članekZakaj praznujemo Veliko noč?
Naslednji članekSocialna omrežja: 23 statističnih podatkov
Nejc Krumpačnik
Nejc je glavni urednik in soustanovitelj medijskega portala Motiviran.si. Kot magister medijskih komunikacij ljubezen do medijskega ustvarjanja združuje z znanji s področja prodaje in digitalnega marketinga. Prepričan je, da nobene sanje niso dovolj velike, da si jih ne bi drznili sanjati.