velika noč
velika noč

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, s katero praznujejo vstajenje Jezusa Kristusa. Poimenovali so ga premikajoči se post, saj ne pade vsako leto na isti datum kot večina praznikov. Namesto tega zahodne krščanske cerkve Veliko noč praznujejo prvo nedeljo po polni luni, ki sledi spomladanskemu enakonočju 21. marca. Velika noč se torej vsako leto obhaja nekje med 22. marcem in 25. aprilom. Pravoslavci za izračun Velike noči uporabljajo julijanski koledar. Običajno jo praznujejo teden ali dva za zahodnimi cerkvami, ki sledijo gregorijanskemu koledarju.

Od kod izhaja ime Velika noč?

V angleščini se praznik imenuje “Easter”, korenine njegovega imena pa ostajajo neznanka. Nekateri viri trdijo, da beseda Easter izhaja iz Eostre, ki je bila tevtonska boginja pomladi in plodnosti. Drugi jo povezujejo z latinskim izrazom “hebdomada alba” – beli teden, antično referenco za velikonočni teden in bela oblačila, v katera so bili odeti ljudje, ki so jih med tem časom krstili. Kasneje se je v stari visoki nemščini izraz zaradi napak pri prevajanju začel pojavljati kot esostarum, kar je nazadnje privedlo do angleške besede Easter. V španščini bomo zasledili izraz “Pascua”, v francoščini pa “Paques”. Ti besedi izhajata iz grške in latinske “Pascha” ali “Pasch” oz. hebrejske “Pesah”.

Jezusovo križanje in vstajenje sta se zgodili, ko je šel v Jeruzalem praznovati pesah, judovski festival, ki se spominja izhoda Judov iz Egipta, kjer so trpeli v suženjstvu. V slovenščini ta praznik imenujemo tudi judovska velika noč ali praznik opresnikov. V času pashe Judje ne jedo kvašenega kruha in ostalih jedi, ki vsebujejo kvas, pa tudi piva ne pijejo. K praznovanju sodi velikonočno jagnje in značilen ploščat nekvašen kruh, ki mu pravijo “maca” (v slovenski svetopisemski literaturi je v navadi prevod opresnik).

Tradicija Velike noči

Velikonočne tradicije se sicer od države do države razlikujejo, a v osnovi gre za daljše obdobje in ne zgolj za enodnevni dogodek. 40-dnevno postenje, ki se konča z veliko nočjo, začne pa na pepelnično sredo (in preskakuje vmesne nedelje), je čas za razmislek in obžalovanja za vse, kar smo storili slabega. S postom posnemamo Jezusov 40-dnevni odmik v divjino. Kristijani verjamejo, da je v tem času prestal mnoge hudičeve skušnjave.

Sveti teden

Teden pred Veliko nočjo se imenuje Sveti teden. Prične se s Cvetno nedeljo, to je zadnja nedelja preden nastopi Velika noč. Takrat verniki v cerkvah blagoslavljajo oljčne vejice ali butare. Verjamejo, da jih to blagoslovljeno zelenje čez leto varuje pred udarom strele, odganja bolezen in povečuje plodnost. Na Veliki četrtek, s katerim se spominjamo Jezusove Zadnje večerje s svojimi apostoli, utihnejo cerkveni zvonovi, kot spomin na Jezusovo trpljenje in smrt, in začnejo ponovno zvoniti v nedeljo zjutraj, s čemer oznanijo Jezusovo vstajenje. Veliki četrtek je zadnji dan pred začetkom posta (Merdi Gras) in se imenuje tudi debeli četrtek. To je “god debelih” ljudi, zadnji praznik hrane in zabave pred postenjem ter zadnja priložnost, da se do zadnjega nasitimo in naužijemo mesnih jedi. Zanj je značilna priprava zelo nasitnih jedi kot so krofi in ocvirki, prav tako pa je značilna jed kuhana svinjska glava ali ričet s svinjskimi rebri.

Na Veliki petek se kristjani spominjajo Jezusovega križanja, zato na ta dan velja najstrožji post. Velika sobota je dan, ko katoličani v cerkvi blagoslovijo velikonočne dobrote. V košari, okrašeni s cvetjem, v cerkev prinašajo jedi, ki predstavljajo simboliko krščanskega praznika. Na Velikonočno nedeljo potekajo vstajenske procesije. Jutranji maši sledi velikonočni zajtrk. To je predvsem družinski dan, kjer se ob velikonočnih dobrotah zberejo prav vsi člani družine. Velikonočni ponedeljek je dela prost dan in je namenjen obisku prijateljev in znancev.

Simbolika Velike noči

Jedi, ki predstavljajo simboliko Velike noči in se blagoslavljajo na Veliko soboto so:

  • RDEČI PIRHI: simbolizirajo kapljo Kristusove krvi,
  • HREN: simbol žeblja, s katerim so Kristusa pribili na križ,
  • POTICA: simbolizira Kristusovo trnovo krono,
  • JAJCA: simbol pomladi, oznanjujejo novo življenje,
  • KRUH: predstavlja življenje,
  • CVETJE: simbol za Jezusovo vstajenje od mrtvih.

Veliko noč poleg njene religiozne pomembnosti zaznamuje tudi njena komercialna stran. V trgovinah se pojavijo velike količine čokoladnih velikonočnih zajčkov in jajčk, košaric in sladkarij, ki so postali običajen del tega svetega praznika.

Ali si vedel? Vsako leto izdelajo več kot 90 milijonov čokoladnih velikonočnih zajčkov.

Simbolika zajčka ni povsem razjasnjena. Obstaja zgodba o revni materi, ki je svojim otrokom na vrtu zakopala pirhe in jim razglasila, da jih na vrtu čaka presenečenje. Mali nadebudneži so stekli na vrt in zagledali zajčka, ki se je povsem po naključju znašel tam. Razveselili so se ga in mislili, da je on tisto presenečenje, s katerim jih je mama razveselila. Spet druga teorija je ta, da zajček zaradi velikega števila potomcev predstavlja simbol plodnosti in novega življenja.

 

Vir: History

Deli
Prejšnji članekMotivacija zaposlenih
Naslednji članekPostenje: zdravstvene koristi in tveganja
Nejc Krumpačnik
Nejc je glavni urednik in soustanovitelj medijskega portala Motiviran.si. Kot magister medijskih komunikacij ljubezen do medijskega ustvarjanja združuje z znanji s področja prodaje in digitalnega marketinga. Prepričan je, da nobene sanje niso dovolj velike, da si jih ne bi drznili sanjati.