Imate včasih tudi vi občutek, da gre svet v napačno smer? Da imamo vedno več tehnologije, ki nam lajša vsakdan, vedno bolj dostopna hranila, vedno več izbire, pa smo kljub temu vedno bolj zamorjeni, nesrečni in sebični? Kaj je tisto, kar loči vzhodnjake od nas, da so v marsičem uspešnejši in srečnejši? Primerjava vzhod vs. zahod nam razkriva, katere so glavne kulturne razlike, ki vplivajo na srečo vzhodnjakov in zahodnjakov in nam ponuja možnosti za razmislek o svojem življenju in svojem pogledu na svet.

Vzhod vs. zahod

Članek je napisan na podlagi izkušenj in opazovanj popotnice, ki je v Aziji preživela več kot eno leto. Kot pravi, se je njeno življenje po tej izkušnji umirilo, pričela je bolj ceniti življenje samo in vse, kar ponuja. Svoj včasih dolgočasen domači kraj je pričela gledati v popolnoma drugačni luči, ga odkrivati in doživljati z novo energijo. Po njenem na srečo vzhodnjakov vpliva dojemanje treh elementov življenja.

Vzhod vs. zahod: Družina

Družina je pomembna, ne glede na to, kje živimo. To je enostavno del človeške narave. Vseeno pa popotniki opažajo, da igra družina pomembnejšo vlogo v vsakdanjem življenju vzhodnjakov.

V zahodnem svetu smo ljudje pogosteje spodbujani, da se v odrasli dobi odselimo od doma. Na izbiro sta nam dani možnosti ali se pričnemo osredotočati na svojo prihodnost ali pa raziskujemo svet okoli nas. Praktično so naši starši pripravljeni na dolgo pričakovani “odmor”, ko odrastemo.

V azijskih državah pa je, razen v vedno bolj popularnih odločitvah študija v tujini, družina življenje. Posebej v Nepalu ljudje vidijo življenje na svojem kot nekaj absurdnega. Ljudje so si vedno v bližini in to je enostavno norma. Obstajajo številni dogodki tekom leta, ko so v središču dogajanja družinske pojedine in druženja. Ko se ženska v vzhodnih državah poroči, se za razliko od zahodnih držav, kjer se par preseli na svoje, tam preseli v hišo svojega moža in živi skupaj z njegovo družino. Tašča (mati od moža) prevzame veliko vlogo pri pomoči vzgoje otrok.

Domovi za ostarele so na vzhodu redkost. Za njih je ideja, da bi ljudje, ki so te prinesli na ta svet, postali breme, kruta. Tako so tam hiše vedno polne mladih in starih in vseh, ki so vmes. Pogosto gre za velike hiše, ki se dedujejo tekom več generacij. Te močne in nezlomljive družinske enote gojijo ljubezen, smeh in varnost.

Morda se sprašujete, kako je možno, da lahko družine živijo srečno pod eno streho, brez da bi se člani med sabo pogrizli. Običajno je v zahodnem svetu tako, da se družinski člani pričnejo med sabo razumeti šele, ko se odselijo od doma. Kje je torej razlika med vzhodom in zahodom?

Veliko vlogo pri tem ima odpuščanje.

Vzhod vs. zahod: Odnosi

Družine se prepirajo v vsaki državi. Vendar če družina dovoli, da to postane njihov vsakdan, potem najverjetneje izvira iz zahodnjaških držav. Mi imamo namreč kulturo ločevanja – če ne deluje, pogosto za to krivimo partnerja. Mislimo si, da si lahko najdemo boljšega.

Nekateri starši resnično niso za skupaj. Na primer, če se ves čas prepirata ali če je eden izmed partnerjev nasilen, potem je najbrž res najbolje, da se razideta. Včasih je potrebno poslušati glavo namesto srca. Naša srca poznajo način, da nas prepričajo, da si še bolj želimo nekoga, ki ga ne moremo imeti ali nekoga, ki z nami ne ravna lepo. To ni prava ljubezen. Gre zgolj za zelo močno iluzijo. Na zahodu so naša srca in čustva vladarji naših dejanj in odločitev. Kako?

Kadar iščemo partnerja, moramo prvo začutiti tisto nekaj in če se to ne zgodi takoj, potem ta oseba ni prava za nas in nadaljujemo z iskanjem. Če oseba ne zadovolji vsem našim visokim pričakovanjem, potem morda ni prava za nas. Iskana oseba mora biti zabavna, simpatična, se zanimati za iste stvari kot mi, imeti enako politično prepričanje, gledati iste filme in poslušati isto glasbo, se oblačiti v “prava” oblačila, imeti enak odnos do stvari in ljudi in tako naprej… Takšen seznam praktično pomeni, da odpišemo večino ljudi, brez da bi jim sploh dali pravo priložnost.

Naša družba je po naravi zelo individualistična. Lahko smo kdorkoli želimo biti in izbir je neomejeno. Zahodnjaško družbo predstavljajo ljudje, ki si zastavljajo vprašanja, kot so: “Kaj je posebnega na meni? Zakaj sem unikaten in boljši?” Takšna miselnost je vgrajena v naše možgane že pri mladih letih. Rezultat? S težavo najdemo nekoga, ki smo mu pripravljeni predati svoje posebno, unikatno življenje.

Na zahodu kemijo med dvema pogosto razumemo kot privlačnost. Kot navdušen, evforični, zamegljen občutek, ko pričnemo razmerje z nekom. Prepričani smo, da mora biti zveza podobna vožnji na vrtiljaku, polni vzponov in padcev. Ko pa enkrat faza medenih tednov mine, predvidevamo, da v to osebo nismo več zaljubljeni. Prenehamo se truditi, pojavi se zamera in razvijejo se nezdrave navade, ki uničujejo razmerje.

V Aziji ljudje to kemijo razumejo nekoliko drugače – gre za globje čustvo ujemanja z nekom na osebnosti ravni. Iskrenost, občutek varnosti in razumljenosti, brez obsojanja, je podlaga za plodno razmerje, ki spominja na močno prijateljstvo. Prava ljubezen je izbira in je na voljo vsem nam. Če si želite razumeti en drugega, potem je vedno prostor za odpuščanje. Seveda pa to ne pride samo po sebi. Morate se truditi. Pogoltniti svoj ponos, pogledati na stvari z druge plati in se opravičiti. Dobra stvar glede iskrenega opravičila je ta, da je nalezljivo in se običajno vedno konča tako, da se opraviči tudi druga oseba.

To je velika razlika v zvezi, ki je značilna za azijske države: ljudje nimajo takšnega izkrivljenega pogleda, kaj jim bo zveza prinesla. Na vzhodu se ljudje ne podajo na neskončno pot iskanja “pravega partnerja”. Zavedajo se, da se razmerja rodijo iz razmer in priložnosti, in da je zaveza osebi, ki je prava zate, izbira.

Vzhod vs. zahod: Mentaliteta

Ljudje v Aziji resnično vedo, kako se smejati. Če gre nekaj narobe, imajo pogosto magično zmožnost videti smešno stran situacije, namesto da bi jo videli kot grozno katastrofo, ki jo je nemogoče popraviti. Takšen pogled spreminja situacije. Namesto, da bi svoje delo videli kot nekaj nujnega za vrtenje sveta, so zmožni razmišljati o delu kot o blagoslovu. Še posebej v Nepalu so ljudje izredno ležerni in jemljejo svoje delo manj resno. Tam ljudje nimajo tolikšne potrebe po hitenju. Lahko se ustavijo, se pogovarjajo med sabo in cenijo najpomembnejšo stvar okoli sebe – ljudi.

Na zahodu pa smo pogosto tako zaposleni s svojim delom, da pozabimo, da si lahko dneve polepšamo tako, da ljudem naklonimo prijazen nasmeh ali z njimi na kratko spregovorimo. Ne dovolimo si upočasniti in popestriti dneva z majhnimi spremembami. Živimo nekakšno ubežniško kulturo. Ko postanejo stvari prenaporne, ko jih je preveč, si želimo vstati in oditi. Ogledujemo si slike z dopustov drugih ljudi in si mislimo, koliko srečnejši bi bili, če bi imeli to in ono in bili tam. Za svoje nezadovoljstvo in nesrečo krivimo stvari okoli nas – mesto, hišo, partnerja. Pozabljamo, da je sreča v naših rokah.

Kaj je torej bistvo primerjave vzhod vs. zahod? Ni pomembno, kje na svetu živimo. Konec konec smo ljudje tisti (začenši z nami samimi), ki moramo znati ceniti to, kar je okoli nas. Vse ostalo je le nekakšno ozadje. Važna je le naša perspektiva. Sprejmimo pozitivne spremembe za lepše življenje.

 

Vir: Tiny Buddha