SUZANA ŠTRAVS
Kakšno vlogo ima v tvoji življenjski zgodbi tvoja partnerica, Suzana Štravs? Kdaj je izvedela za tvojo žalostno izkušnjo? Kakšen je bil njen odziv?
Simon Mičić: Suzana ima v mojem srcu posebno mesto in tako bo ostalo za večno. Brez nje mi ne bi uspelo. Edina je bila sposobna iz mene na plano povleči resnico, ki sem jo dolgih 35 let skrbno varoval.
Bila je ob meni, ko sem bi popolnoma na tleh. Ni obupala nad stotinami poskusov, da se osvobodim svojega bremena, pa čeprav ni vedela, zakaj sem se do nje in svoje družine vedel tako, kot sem se. Prav tako ni obupala, ko sem prekršil ogromno obljub, da bom prenehal s popivanjem in postal boljši partner in oče.
Bila je in ostala najpomembnejša oseba mojega življenja. Oba sva spoznala, da se v odnosu znajdemo energijsko kompatibilne osebe, ki v sočloveku vzpodbudimo potencial in da nam je ob soočanju s preteklostjo lahko partner glavni steber.
V odnosu se znajdemo energijsko kompatibilne osebe, ki v sočloveku vzpodbudimo potencial.
Tudi ko je izvedela za mojo skrivnost, je bila ob meni in mi omogočila, da se postavim na prvo mesto, ter se na ta način osvobodim okovov preteklosti, ki so naju ovirale do sproščenega odnosa. Njena reakcija je bila izredno čustvena, a hkrati modra ter umirjena. Ljubezen v njej je prevladala nad negativnimi čustvi in tako omogočila prostor, v katerem sem se ob razkritju počutil varnega.
Tudi sama je po izzidu tvoje knjige napisala svojo, Ljubezen v nevihti. Je bila inspiracija zanjo ravno tvoj pogum, da se javno izpostaviš?
Simon Mičić: Suzanina Ljubezen v nevihti je nastala leto dni po izidu moje knjige. Knjiga temelji na njenem doživljanju občutij ob spoznanju, kako smo ljudje pahnjeni v položaj nemoči in nošenja mask v odnosih. Sama se je podala po svojih globinah in iskala odgovore na notranja vprašanja.
Našla jih je tam, kjer jih po navadi skrijemo – v svojem srcu. Tako je spoznala, zakaj je najina ljubezen pravzaprav preživela nevihte, orkane in tornade. Zato, ker sva globoko energijsko povezana že od samega začetka najinega odnosa. Oba sva imela svoje rane in se z nevidno željo po pomoči z različnimi dejanji poganjala skozi življenje. Prišla sva do prelomnih točk, kjer sva imela možnost izbire boj ali beg. Izbrala je boj. Poslušala je nasvete bralcev moje knjige ter podala svoj pogled na dogajanje okoli globoko potisnjene resnice in vpliva le-te na njeno življenje.
Hvaležen sem ji za knjigo, ki jo je posvetila najinima otrokoma in meni ter bralcem seveda. V današnjem času, ko na socialnih omrežjih kar mrgoli nasvetov o prekinitvah partnerskih odnosov že ob preprostih vsakodnevnih izzivih, je zelo pomembno ljudem povedati tudi, da je velikokrat vredno vztrajati in ne metati puške v koruzo. Posledice razpada družin so namreč veliko večje, kot se zdi na prvi pogled. Seveda pa vztrajanje v odnosih, kjer prevladuje nasilje ali zanemarjanje, ni priporočljivo in tudi sam sem mnenja, da je potrebno takšne odnose po hitrem postopku zapustiti.
V današnjem času, ko na socialnih omrežjih kar mrgoli nasvetov o prekinitvah partnerskih odnosov že ob preprostih vsakodnevnih izzivih, je zelo pomembno ljudem povedati tudi, da je velikokrat vredno vztrajati in ne metati puške v koruzo, saj so posledice razpada družin veliko večje, kot se zdi na prvi pogled.
Kako pa sta tvojo zgodbo sprejela tvoja otroka? Se doma dosti pogovarjate o tej problematiki? Sta morda tudi onadva vključena v širjenje zavesti o spolnih zlorabah?
Simon Mičić: Otroka sta za mojo resnico izvedela še pred izdajo knjige Deček s tatujem na srcu. Sprva sta bila šokirana. Tistega dne smo si kot družina vzeli dovolj časa, da smo se o spolnih zlorabah otrok pogovorili. Tako sva s Suzano ugotovila, koliko pravzaprav vesta o tem in kako se počutita ob novici, ki je bila vse prej kot lahka.
Moram priznati, da me je takrat navdajal neverjeten ponos, ko sem ju opazoval v pogovoru. Postavljala sta mi vprašanja in dojemala, da sem se pripravljen boriti zase, za njiju in za vse žrtve spolnih zlorab. Bila sta ponosna, da je njun ati napisal knjigo.
Že kmalu po izdaji knjige in prvih predstavitvah po knjižnicah, na katerih sta bila večinoma prisotna, sta tudi sama začela sodelovati s širjenjem zavesti, da je to tema, o kateri se govori premalo. Vsak v svoji šoli sta izbrala naloge o temi spolne zlorabe in medvrstniškem spolnem nasilju. Pripravila sta referate ter govorne nastope, s katerimi sta navdušila tako učitelje kot sošolce. S tem sta pripomogla k ozaveščanju, da so spolne zlorabe del nas vseh.
VSEMU SI KOS
Skupaj s Suzano vodita podjetje Vsemu si kos. Izvajata osebne in skupinske programe, e-tečaje in izobraževanja na tematiko iz naslova osebne in poslovne rasti. Kako uspešno je vajino podjetje? Kakšno je zanimanje ljudi za tovrstne storitve?
Simon Mičić: Trenutno skozi podjetje Vsemu si kos opravljava funkcijo ozaveščanja družbe o problematiki spolnih zlorab in o odnosih. Prav tako na spletni strani www.vsemusikos.com bralcem ponujava možnost nakupa najinih knjig.
Za prihodnost imava načrte, da bova imela svojo svetovalnico pomoči potrebnim ljudem. Motivirala jih bova za korak na poti k spremembam in iskanju strokovne pomoči, v kolikor jo bodo potrebovali. Torej se nikakor ne bova ukvarjala s psihoterapijo, saj je to izredno občutljivo in pomembno področje, kar pa se žal pri nas zelo na veliko izkorišča.
Psihoterapija je izredno občutljivo in pomembno področje, kar pa se žal pri nas zelo na veliko izkorišča.
Želim si, da bi bil tudi ta del v najkrajšem času zakonsko urejen in da bi bilo jasno določeno, kdo lahko in kdo ne sme (ali ne more) izvajati dejavnosti psihoterapije. Ob napačnem pristopu k razreševanju travm otroka ali odrasle osebe se lahko namreč povzroči ogromna škoda in upade zaupanje v pravega psihoterapevta. Pri tem se poraja vprašanje, če si bo izkoriščena in izigrana oseba še sploh dovolila kdaj poiskati pomoč.
Mislim, da sta čudovit prikaz, kako lahko partnerja uspešno vodita skupno podjetje. Imata morda kakšen nasvet, kako ločiti poslovno od zasebnega? Kaj je skrivnost skupne kariere?
Simon Mičić: Sem mnenja, da se to dvoje ne more ločiti, lahko pa se organizira. Mi smo celota in del celote je služba. Če poenostavim: ne predstavljam si, da bi se del mene moral ločiti po 15. uri, ker ga ne bi smel ali želel uporabljati, nato pa bi izločeni del naslednje jutro vzeli iz predala in odšli z njim v službo.
Preprosto ne gre in ko nekaj počneš z ljubeznijo, je ta ljubezen del vsakega trenutka. Na nas je, da se zavedamo primernih trenutkov, kdaj iščemo rešitve in kdaj preprosto pustimo, da se rešitev pojavi sama. Naši možgani so v delovanju 24/7. Zato ni nič narobe, če jim zagotavljamo nove naloge, saj je to njihova osnovna funkcija.
Skrivnost dobre kariere je ista, kot skrivnost dobrega odnosa – LJUBEZEN. Ljubezen je največja energija, ki nas nikoli ne bo pustila na cedilu in bolj ko jo bomo delili, več je bomo prejemali.
Ljubezen je največja energija, ki nas nikoli ne bo pustila na cedilu in bolj ko jo bomo delili, več je bomo prejemali.
ZAKLJUČEK
Od kod črpaš navdih? Kdo ali kaj predstavlja tvoj vir motivacije?
Simon Mičić: Moj navdih so absolutno Suzana in otroka Kaja ter Luka. Zavedanje, kdo sem bil in kdo sem danes, je tisto, kar mi daje moč in upanje, da so v življenju mogoče spremembe le, če si jih srčno želiš in si zaupaš. Zaupanje vase je tisto, kar ovrže misel na »Kaj bodo pa drugi rekli«, ki je sicer zelo velik virus naše družbe. Že v otroku onemogoči marsikateri potencial, ker starši, učitelji, trenerji, idr. svoja omejujoča prepričanja prenašajo nanje, namesto da bi jih resnično vzpodbudili k doseganju ciljev, ki si jih zadajo.
Zaupanje vase je tisto, kar ovrže misel na »Kaj bodo pa drugi rekli«, ki je sicer zelo velik virus naše družbe.
Imaš kakšne posebne izzive in cilje za prihodnost?
Simon Mičić: Meni se je življenje po knjigi Deček s tatujem na srcu šele pravzaprav začelo in ne manjka mi idej, kako bi rad živel v prihodnosti. Največji cilj letošnjega leta je prevod knjige v angleški jezik in lansiranje na Ameriški trg. To je zagotovo izziv, ki me bo gnal naprej. Kolikor vem, tudi v tujini ni prav veliko knjig in javnih izpovedi moških, ki smo doživeli spolno zlorabo. Prav tako ostaja cilj Slovenska družba na področju sodnih postopkov ter procesov. Predvsem pa širjenje zavesti, da so potrebne spremembe v zavedanju, da so spolne zlorabe del nas.
Skupaj s Suzano imava v načrtu motivacijske delavnice za vse ljudi, ki še vedno niso sprejeli odločitve, da prevzamejo odgovornost zase in se podajo po poti sprememb, ki jih bodo vodile do svobode. Skratka, ciljev in izzivov nama ne manjka in verjamem, da se jih bo večina uspešno realizirala.
Priporočaj mi knjigo, ki bi jo moral prebrati vsak, ki želi najti svoje poslanstvo/sanje in mu/jim slediti?
Simon Mičić: Vsi se soočamo s takšnimi ali drugačnimi vzorci iz primarnih družin. Niso vsi slabi in mnogi nam koristijo, da lahko živimo. Je pa (žal) mnogo takšnih, ki nas ovirajo. Seveda se nam to dogaja, dokler ne ozavestimo te vzorce, jih prepoznamo kot nam nekoristne in nepotrebne, jih odvržemo in zaživimo po načelu vrednot, ki si jih sami postavimo kot prvenstvene.
V branje bi priporočil knjigo Strupeni starši (Sussan Forward) in ker ne morem izpostaviti zgolj ene, bi priporočal še Zdaj! Resnično tvoj je samo ta trenutek (Echart Tolle).
Ali obstaja kakšen motivacijski citat, po katerem živiš? Imaš svojega najljubšega? Morda še zaključna misel?
Simon Mičić: »Če nič ne spremeniš, se nič ne spremeni.«
Sprejmite odločitev, da boste živeli svobodno. Snemite maske, ki vas ovirajo na poti, vam otežujejo dihanje in zakrivajo tisti vaš del, ki vas dela edinstvene. Vsak ima svojo pot in po tej poti ne more nihče drug, kakor vi. Bodite VI!
Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂