Saša in Jure zasebno
Imata dva majhna otroka, Ano in Filipa. Kako uspeta uskladiti delo v lokalu z družinskim življenjem? Ali zaradi vseh obveznosti in birokracije trpi druženje z otroki? Kaj počnete, ko nista v službi?
Saša in Jure Vetter: Trudiva se, da preživiva največ časa, ki je možen, z otroki. Za vikende delava načeloma dopoldan, popoldan se posvetiva družini, enako pa je med tednom. Najina otroka sta še tako majhna, da naju potrebujeta, zato se zavedava tega in prevzemava to odgovornost. Prav tako da je tudi odgovornost najin lokal, ki prav tako včasih zahteva dneve, ki se jim morava posvetiti. Takrat zaupava varstvo staršem ali moji sestri.
On Korošec, ona Ljubljančanka. Kje so se vajine poti združile? Saša, kako bi opisala ljudi, okolje in življenje nasploh na Koroškem v primerjavi s tistim v Ljubljani?
Saša in Jure Vetter: Najine poti so se združile načeloma v Preboldu, v tem smislu, da sva uskladila to, da oba potrebujeva nekaj kilometrov do službe, ki jo upravljava. Življenje na Koroškem je definitivno drugačno. V mojem primeru težje kot v Ljubljani, pa ne zaradi finančne perspektive. Glede dobrin, ki jih Koroška ponuja.
Ljudje so na prvi pogled veseli, radostni, a ko jih dalj časa gledaš, vidiš, da nosijo maske. Maske zakrivajo njihovo pravo življenje in to, kaj v resnici so. Ko jih bolje spoznaš, se ti odprejo. Maske padejo. Pokaže se razočaranje, brezciljnost, brezvoljnost in umrtvičenje. Nove generacije kažejo veliko energije, vendar jih starejše tolčejo dol. Ne dopustijo jim doživetij, radosti, veselja, ciljev, prihodnosti. Ljubljana omogoča sanje, Koroška jih zatira.
Nove generacije kažejo veliko energije, vendar jih starejše tolčejo dol. Ne dopustijo jim doživetij, radosti, veselja, ciljev, prihodnosti. Ljubljana omogoča sanje, Koroška jih zatira.
Sta kdaj razmišljala, kakšno bi bilo vajino življenje, če se tistega usodne dne ne bi znašla v prometni nesreči? Si upata reči, da je bila ta nesreča, in vse ostale, pravzaprav nekaj, za kar sta lahko sedaj hvaležna? So vaju kot osebi in kot par ti dogodki utrdili?
Saša in Jure Vetter: Bila sva običajen par z dobrimi službami. Jaz sem za svoje delo prejemala odlično plačilo, prav tako Jure. Nič nama ni manjkalo. Imela sva čudovito življenje, do nesreče, ki naju je pripeljala do tega, da sva imela družino, nisva pa imela denarja.
Če ne bi bilo nesreče, bi oba opravljala delo, ki sva ga imela. Stagnirala bi. Življenje očitno želi od naju nekaj več, očitno sva sposobna nečesa več kot običajnih dobrih služb. Če pogledava nazaj, se imava sedaj bolje, je pa res, da je veliko več odgovornosti kot sva je bila vajena.
Veliko ljudem predstavljajo vajina zgodba, vajine besede in vidva sama motivacijo, vztrajnost in pogum. Kaj pa vaju motivira? Od kod črpata navdih?
Saša in Jure Vetter: Sama sem človek akcije. Zato mi je Ljubljana všeč. Ponosna Ljubljančanka sem in kadarkoli se vrnem v Ljubljano, zadiham, se ponovno rodim. Dnevno zadovoljstvo gostov me motivira, daje mi izzive za prihodnost. Z motivacijo si rojen. Motivacija je v tebi.
Z motivacijo si rojen. Motivacija je v tebi.
Od malega sem imela priložnost čutiti mamine besede, da sem sposobna. Da znam in da bom znala, če se bom učila. Učila za sebe. Mislim, da sem to dokazala. Podpora partnerja, pogovori, komunikacija, načrtovanja, želje. Mislim, da naju to motivira.
Imata kakšne posebne izzive in cilje za prihodnost?
Saša in Jure Vetter: Želiva imeti food truck in odpreti poslovalnico v Ljubljani. Želiva si še povečati plače zaposlenim in izboljšati poklic natakarja in kuharja na Koroškem.
Priporočajta mi knjigo, ki bi jo moral prebrati vsak, ki potrebuje motivacijo in voljo do premagovanja ovir v življenju?
Saša in Jure Vetter: The secret in The power. Obe knjigi sta me motivirali. Jure mi je sledil.
Ali obstaja kakšen motivacijski citat, po katerem živita? Imata svojega najljubšega? Morda še zaključna misel?
Saša in Jure Vetter: Upanje je dobra stvar, ne obupaj nikoli. To je moja misel. Juretova pa je živi in pusti živeti. Mislim, da sva oba svoje misli združila in naredila celoto, zaradi katere je “ratal” Punkt. Življenje je polno priložnosti. Od nas je odvisno, če jih zgrabimo in zaživimo!
Video prispevek njune zgodbe v oddaji Preverjeno si lahko ogledate tukaj.
Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂
