
O TALENTU
Kateri talent pa je tisti, ki je bil ključen za tvoj uspeh in srečo?
Nenad Vladić: Vsak človek ima več kot en talent, a jih zaradi številnih omejitev, ki so v glavnem plod njegove miselnosti, ni sposoben prepoznati. V tem smislu sta bila moj glavni izziv uravnovešenje ega, ki mi poprej ni dovoljeval v pravi meri prisluhniti drugemu, in optimiziranje vitalne energije, ki sem jo trošil za napačne situacije in ljudi. V tišini sem spoznal, da so mi poprej že pripovedovali, da imam talent za pisanje in pripovedovanje.
Sem poslušal, toda nisem imel dovolj razuma, da bi slišal. Vse dokler nisem zbral dovolj poguma in ljubezni, da do potankosti spoznam samega sebe. Odprl se mi je povsem nov svet, ki je bil paradoksalno tu povsem blizu, a ga nisem znal uzreti. Posledično sem predhodno razočaranje in tarnanje nad sebičnostjo, zavistjo, negativno selekcijo, nepravičnostjo in pretiranim materializmom v družbi nadomestil z ustvarjanjem.
Začel sem pisati za časopise z visoko naklado in kasneje predavati. In z uporabo svojih prirojenih veščin, kot so občutek za sočloveka, motivacija, organizacija in vodenje, sem zaokrožil sistem, ki me osrečuje ter hkrati predstavlja jedro, da lahko pomagam drugim.
Imaš morda tudi sam kakšnega mentorja, ki te vzpodbuja in ti predaja svoja znanja?
Nenad Vladić: V proučevanju pomembnih osebnosti, ki so bolj ali manj vplivali na razvoj človeštva, sem ugotovil, da je vsakdo izmed njih imel mentorja. Za današnji »vsevedni« svet je to čudno, toda ali ni že starogrški mislec Sokrat rekel: »Vem, da nič ne vem.«?
Napuh je velika ovira do uspeha. Recimo mentor velikega Da Vincija je bil Leon Battista Alberti, vsestranski človek, po čigar načrtih so zgrajene številne cerkve in bazilike. Vzorniki ne delujejo vedno na istem področju. Nikola Tesla je recimo navdih in nadsmisel iskal v poeziji Jovana Zmaja in Goetheja. Na delo Dostojevskega pa je odločilno vplival mislec Nikolaj Fjodorov, ki paradoksalno ni napisal nobene knjige.
Napuh je velika ovira do uspeha.
Sam sem otrok in učenec vseh njih ter mnogih drugih. Rad prisluhnem vsakemu človeku, ki ima kaj za povedati, ne glede na to, ali je trgovec, čevljar ali smetar. Vsakdo je edinstven.
OD TALENTA DO USPEHA
Poleg uspešnega coacha in predavatelja si tudi odličen pisec člankov, ki so bili objavljeni v nekaterih pomembnih revijah in časopisih (Primorske novice in Delo) ter spletnih portalih (RTV Slo). Svoje pisanje si pripeljal tako daleč, da si po navdihu desetih uspešnih Slovencev napisal knjigo Od talenta do uspeha. Kaj je sporočilo te knjige? Kako dolgo je nastajala?
Nenad Vladić: Vidim, da ste kar informirani 🙂 V pisanju člankov za časopise sem resnično nekaj časa užival, še bolj zaradi tega, ker sem imel popolnoma proste roke pri izbiri tematike. Toda po določenem času sem dobil občutek, da zaradi časopisnega formata in posledično omejenega števila znakov ostajam nedorečen. Zato sem se odločil najprej organizirati predavanja »Kako razmišljati kot genij«, kasneje pa sem povsem spontano, a spet čudežno prišel do epohalnega odkritja o pomenu talenta za slehernega posameznika in zamisli o knjigi »Od talenta do uspeha.«
Knjiga je nastala kot odziv na vseprisotno dezorientiranost in neodgovornost naše družbe, v kateri je po isti inerciji posameznik prepuščen samemu sebi. V takih okoliščinah ljudje prodajajo svojo svobodo v zameno, da ne bi bili osamljeni. Namesto višjih vrednot se odločajo za materialne dobrine in družbeni položaj. Namesto enakovrednih partnerjev iščejo skrbnike, ki se bodo odločali namesto njih. Dejavnost zamenjujejo s čakanjem. Pobudo prepuščajo drugim. Razočarani in prestrašeni pristajajo na odvisnost od države, partnerja in staršev. Prepričani so, da tako ne morejo storiti napake in ne morejo biti ničesar krivi. Pričakovana posledica take miselnosti je nezadovoljstvo, osamljenost, igranje žrtve, samopomilovanje, vdanost v usodo, kritiziranje, pesimizem, nestrpnost in apatičnost.
Knjiga je nastala kot odziv na vseprisotno dezorientiranost in neodgovornost naše družbe, v kateri je po isti inerciji posameznik prepuščen samemu sebi.
Knjigo sem pisal tri leta s ciljem, da prebudim in pozdravim slehernega posameznika. Knjiga govori o tem, kako in zakaj je potrebno prevzeti odgovornost za lastno življenje, čigar centralni del ni predhodno opisana matrica, ampak naši talenti. Napisana je kot svojevrsten vodnik za aktivno in smiselno življenje, ki ga lahko bralec prebira in doživlja vedno znova.

Uspešneži, s katerimi si se pogovarjal in ki so te navdihnili so Ivo Boscarol, Dejan Zavec, Bernarda Marovt, Uroš Perić, Lara Bohinc, Alen Kobilica, Katarina Venturini, Peter Florjančič, Robert Lešnik in Alenka Kraigher. Imamo pa v Sloveniji seveda še veliko več uspešnih ljudi. Kaj je tako posebnega ravno na njihovih zgodbah, da so te tako impresionirale?
Nenad Vladić: Kdo bo med izbranih deset, nisem preveč razmišljal – slika se je ustvarila v trenutku sama po sebi, po nekem notranjem občutku, ki ga vsi imamo, a ga ne uporabljamo. Moj edini zavestni namen je bil vključiti uspešne ustvarjalce in pokriti vsa področja ustvarjanja, tj. znanost, podjetništvo, umetnost in šport.
Šele kasneje, ko sem začel razmišljati o tem in se pogovarjati z bralci, sem dobil racionalen odgovor. V prvi vrsti gre za uspešne ustvarjalce, čigar uspeh se ni zadržal v okvirjih Slovenije, ampak je verificiran v svetu. In največkrat so se najprej uveljavili v svetu, da bi šele kasneje za njih širša javnost izvedela pri nas.
Poleg tega pa gre za ljudi, ki imajo obilico izkušenj in kot takšni lahko predstavljajo mentorje v pravem pomenu te besede. To so torej ljudje, ki poleg znanja in izkušenj posedujejo tudi številne plemenite osebnostne lastnosti. Pri njih ni preračunljivosti, le radostna dobrota, iskrenost in umirjenost.
ZAKLJUČEK
Kaj pa tebe motivira? Od kod črpaš navdih?
Nenad Vladić: Moj motiv je vsak človek. Rad ga imam in mu v vsakem trenutku želim pomagati. Ni lepšega darila od tega, ko nekomu pomagaš, da uresniči tisto, za kar sploh ni vedel, da nosi v sebi.
Pogled na moja otroka v meni prebudi upanje za slehernega človeka, ki se je, kot pravi moj sedaj že prijatelj, Uroš Perić: »Rodil dober, potem pa zaradi življenjskih okoliščin postal drugačen.« Želim si, da bi čim več ljudi prepoznalo ljubezen v sebi, zase in za druge. Od tod naprej so potem vsa vrata do radosti in blagostanja na stežaj odprta.

Imaš kakšne posebne izzive in cilje za prihodnost?
Nenad Vladić: Človek že od začetka svojega obstoja razmišlja o prihodnosti. V daljni preteklosti veliko bolj, kot o upanju, danes pa ljudje bežijo v preteklost, da bi ubežali sedanjosti. Načrtov imam veliko in če mi bo dovoljeno, bom nekatere izmed njih tudi uresničil.
O prihodnosti nerad govorim in tudi ne razmišljam. Poskušam živeti v trenutku in se razveseliti sončnemu žarku, pozibavanju veje ali otroškemu nasmehu. Narediti vsak dan nekaj dobrega za sočloveka, pridržati vrata, pomagati nesti vrečko, podariti nekomu nasmeh. Pozabljamo, da je včasih potrebno zelo malo, da bi nekomu polepšali dan ali celo rešili življenje. Bodimo ljudje.
Pozabljamo, da je včasih potrebno zelo malo, da bi nekomu polepšali dan ali celo rešili življenje.
Priporočaj mi knjigo, ki bi jo moral prebrati vsak, ki želi najti svoj talent in poslanstvo ter in mu slediti?
Nenad Vladić: Vsakemu bi priporočil svojo knjigo Od talenta do uspeha, ker tako celovita knjiga na temo talenta v svetu še ni napisana. To lahko z gotovostjo trdim vsaj za zahodno hemisfero, saj sem pregledal vse tovrstne knjige v angleškem govornem področju. In se odločil, da postavim popolnoma nov mejnik razumevanja talenta – od njegove prepoznave in oživitve, vloge čutil in samospoštovanja, osvajanja sposobnosti in veščin, načrtovanja in sledenja ciljem in pomembnosti mentorjev.
Ali obstaja kakšen motivacijski citat, po katerem živiš? Imaš svojega najljubšega? Morda še zaključna misel?
Nenad Vladić: Na družbenem omrežju boste našli številne zares lepe motivacijske citate, katerih učinkovitost pa je odvisna od tega, kolikšna je naša želja za njihovo razumevanje in kreiranje življenja skladno z njihovim sporočilom. Včasih se zazdi, da so le stilski okras, v resnici pa so njihovi avtorji vložili ogromen napor, da bi strnili svoje vihrajoče misli in v kratkem povedali veliko.
Moj citat, ki je vseobsegajoč in me nikoli ne zapušča, se glasi: »Življenje je čudež.« Kajti čudenje je izvor prevrednotenja lastnega znanja in vedenja o svetu, ki samo po sebi vodi do napredka. Sočasno je najboljši zaveznik radovednosti, s katero skupaj v tandemu vodita do nepredstavljivih mejnikov spoznanja, učenja in ustvarjanja.
Moj citat, ki je vseobsegajoč in me nikoli ne zapušča, se glasi: »Življenje je čudež.«
Kot v filmu Čudež v Milanu (izv. Miracolo a Milano), ki ga je ustvaril veliki italijanski cineast, Vittorio De Sica, enako tudi v življenju čudež rešuje, zdravi, oživlja, izginja, lebdi in leti. Čudež zanika razumsko dogovorjeno resničnost, s čimer odpira prostor za popolno preobrazbo našega življenja. Naenkrat vse nemogoče postaja mogoče.
Vdihnite življenje svojemu talentu in poskusite uresničiti nalogo, zaradi katere ste bili rojeni v ta svet. Namesto nakupa poceni faustovskih trikov na trgu, ki so vnaprej znani in vsem dostopni, se odločite, da boste ustvarjali svoje čudeže, ki so nepredvidljivi, koristni in navdihujoči. Dovolite si pogledati svet z drugačnimi očmi in spoznali boste drugačnega sebe. Zgodil se bo čudež.
Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂







