Kako ocenjuješ zanimanje za področje motivacije in osebne rasti s strani posameznikov in podjetij?
Nenad Vladić: Živimo v času, kjer je na vsakem koraku prepoznati prekomerno zadovoljevanje materialnih in fizioloških potreb. O tem pričajo popolnoma oblegani nakupovalni centri, ko ljudje v avtomobilih stojijo v vrsti, da bi dobili svoje mesto v »prodajalni sanj«.
Živimo v času, kjer je na vsakem koraku prepoznati prekomerno zadovoljevanje materialnih in fizioloških potreb.
V resnici gre večinoma za to, da ljudje z mrzličnim nakupovanjem predmetov, ki jih ne potrebujejo in prenajedanjem želijo potrditi svoj robotiziran obstoj. Želijo na najlažji, njim znani način, potešiti svojo duševno bolečino in žalost.
Da bi zapolnili svojo notranjo praznino, obiskujejo adrenalinske parke, nočne klube in razkošna letovišča. Skačejo z elastiko ali padalom, raftajo, deskajo, plezajo, se sončijo, dremajo in plavajo. Blodijo po nakupovalnih središčih in posedajo po terasah barov. Kot muhe brez glave letajo iz avanture v avanturo, da bi vsaj za nekaj trenutkov občutili notranjo izpolnjenost.
Toda kupljena doza adrenalina ne more nadomestiti občutka radosti, ki izhaja iz trajne in neprekinjene dogodivščine. To je enako nemogoče, kot če bi želeli z neprekinjenimi zaljubljanji v naključne mimoidoče doseči občutek trajne ljubezni. Vse rešitve zunaj vplivnega območja talenta so z vidika najpomembnejšega merila, to je občutka notranje izpolnjenosti, le tolažilne nagrade.
KUPLJENA DOZA ADRENALINA NE MORE NADOMESTITI OBČUTKA RADOSTI, KI IZHAJA IZ TRAJNE IN NEPREKINJENE DOGODIVŠČINE.
Kajti lastnega jaza ni mogoče pretentati. Njemu ni mogoče podtakniti potvorjenega občutka, saj v trenutku prepozna vse nenaravne vzgibe, ki niso del njegovega bitja. V resničnosti se to pokaže vsakič, ko občutek adrenalina po nekaj dneh usahne, temu pa obvezno sledi obdobje praznine in potrtosti.
Si imel morda priložnost predavati tako zaposlenim v vodstvu kot ostalim delavcem? Si opazil kakšno razliko v njihovi dojemljivosti, oziroma želji po spremembi in sodelovanju?
Nenad Vladić: Kot sem že poprej povedal, v današnjem času imamo vsi dokaj podobne izzive. Včasih pa se razlikuje pristop posameznika. Kajti obstaja možnost, da visoko izobraženi in na družbeni lestvici dobro kotiran posameznik postane zaradi svojega statusa aroganten ali nezainteresiran za kakršnokoli obliko ustvarjanja in sodelovanja, ki ne vključuje njegovega neposrednega nagrajevanja. V našem času obstajajo že robotizirani ljudje, ki bolj kot na čustva delujejo na žetone. Njihove osebnostne in družinske stiske so navkljub njihovi navidezni superiornosti zgodba zase.
Večina vodilnih pa poskuša vpiti čim več informacij, ker se zavedajo, da človek predstavlja glavni potencial podjetja. Stroji določene serije so identični z istimi karakteristikami, medtem ko so si ljudje med seboj popolnoma različni.
Na drugi strani pa zaposleni večinoma pridejo brez pričakovanj, saj so tovrstna motivacijska srečanja podjetja že organizirala. Hitro se situacija razživi in presenečeni so nad neposrednostjo in obdelavo človeka, kot celovitega bitja. Torej ne le kot zaposlenega, kajti vsak izmed nas v življenju hkrati opravlja različne vloge – je oče ali mati, partner, sestra ali brat, ustvarjalec ipd. Vsi smo torej hkrati posamezniki in del skupnosti. Zato je treba spoštovati ter priznati neponovljivost in neprecenljivost vsakemu človeku. To je najkrajša pot do izgradnje zdravih temeljev za izboljšanje kakršnegakoli procesa.
Treba je spoštovati ter priznati neponovljivost in neprecenljivost vsakemu človeku.
NENADOVA ZGODBA
Tudi sam si šel skozi popolnoma isto izkušnjo – od nezadovoljstva in iskanja samega sebe, do raziskovanja, izobraževanja in končno poguma, da prehodiš svojo pot do sreče. Svojo zgodbo si na čudovito izviren in zabaven, hkrati pa jasen način, upodobil v obliki slike. Lahko rečeš, da si danes tam, kjer želiš biti?
Nenad Vladić: Ljudje smo bitja, ki smo nenehno na popotovanju. Ne glede na to ali se tega zavedamo ali ne, imamo vsakodnevno priložnost za osebnostni napredek. Takrat, ko nekomu pomagamo, mu prisluhnemo, ga pozdravimo, podarimo nasmeh ali se zahvalimo. Naloga vsakega človeka je spoznavati svoj jaz ter se truditi z vsakim novim dnem in vsako nepredvidljivo preizkušnjo biti boljši. Boljši brat/sestra, soprog/-a, roditelj/-ica, sin/hčerka, sosed/-a, prijatelj/ ica ipd.
Smisel ustvarjanja je poskušati narediti svojo okolico in svet boljši, kot je bil takrat, ko smo ga prvič videli. V vsakem primeru gre torej za nepovraten proces, ki se vseskozi nadaljuje, saj je osnovna lastnost vsakega naravnega procesa gibanje. Nasprotno temu se neaktivnost zlahka zdi kot ohranjanje prejšnjih stanj. Gre za občutek, da niste ničesar dobili, vendar pa prav tako niste ničesar izgubili. To seveda ni res, saj vsaka statičnost pomeni nazadovanje. In če ne postajate boljši, boste postali slabši.
Vsaka statičnost pomeni nazadovanje. Če ne postajate boljši, boste postali slabši.
Jaz se vsakodnevno trudim ostati v trenutku brez prevelikega razmišljanja o velikih načrtih, ki jih seveda imam. Pomembnejše mi je občutiti trenutek, ki omogoča neusahljiv vir ustvarjalnosti, svobodo in stik z večnostjo. To pomeni, da se bo vsakdo, ki si želi s polnimi pljuči doživeti vsak trenutek svojega življenja, nesporno premikal proti načrtovanim ciljem. Tudi če mu okoliščine ne bodo pisane na kožo, si ne bo zatiskal oči, temveč se bo iz njih poskušal naučiti kar največ uporabnega.
Podoben nasvet sem tudi sam nekoč dobil v čakalnici zdravstvenega doma od starejšega, vidno bolnega, toda kljub temu dobro razpoloženega možakarja: »Odločitev, kako boste ravnali, je vaša. Na dežju se lahko ljubite, plešete, jokate in veselite, lahko pa se samo zmočite.« Z vztrajanjem v trenutku se poleg doseganja načrtovanih ciljev hkrati odpira tudi popolnoma novo obzorje nenačrtovanih ciljev, ki so kljub svoji nepredvidljivosti usklajeni z našim smislom in poslanstvom. In ker jih prej nismo poznali, so ti cilji za nas pravi mali zakladi. Dajejo nam nov polet, bogatijo nas z radostjo, vlivajo nam upanje in potrjujejo, da smo na pravi poti.
»Odločitev, kako boste ravnali, je vaša. Na dežju se lahko ljubite, plešete, jokate in veselite, lahko pa se samo zmočite.«
Po izobrazbi si univerzitetni diplomiran organizator. Kje si pridobil vsa znanja in veščine, ki jih predajaš in uporabljaš na svojih predavanjih?
Nenad Vladić: Moja specialnost znotraj pridobljenega študija sta organizacija delovnih procesov in motivacija zaposlenih za izobraževanje, čigar znanja in pridobljene veščine mi v veliki meri koristijo pri delu v večjih organizacijah. Obstaja torej fleksibilno ogrodje, znotraj katerega je moč izvajati najrazličnejše pristope, v odvisnosti od tega, kaj zaposleni potrebujejo.
Sicer pa moram priznati, da me ljudje to večkrat sprašujejo. Po mojem občutku bolj zaradi drugačnega pristopa od zahodne duhovne hemisfere, ki zna biti tudi okultistična. Vedno sem se trudil ohranjati svojo izvorno energijo in vzdrževati bistrino svojih čutil z namenom, da bi bil v vsakem trenutku sposoben videti stvarno sliko sveta, ki je najplodnejša podlaga za spoznavanje samega sebe, sprejemanje odločitev in načrtovanje prihodnjih dejavnosti.
Stvarna slika sveta je najplodnejša podlaga za spoznavanje samega sebe, sprejemanje odločitev in načrtovanje prihodnjih dejavnosti.
Nekaj konkretnih nasvetov. Ne ukvarjajte se z neumnostmi in nepomembnostmi. Izogibajte se neplodnim in nesmiselnim debatam, kajti te ne koristijo vašemu napredku. Z vsakim takim stikom samo trošite energijo, za obnovitev katere so potrebni ogromni napori in veliko časa. Z udeležbo v takih dejavnostih izgubljate svoj dragoceni čas, v katerem bi se lahko naučili kaj novega in napredovali k svojim ciljem. Izgubljate živce, ki si jih ne boste mogli nikoli več povrniti. Zato ne dovolite, da kdo stresa smeti v vaše dvorišče. Bodite odprti samo za pozitivne novice in tiste energije, ki vam koristijo. Namesto pritlehnih časopisov prebirajte literaturo, ki vam bo pomagala osebnostno in strokovno rasti.
ne dovolite, da kdo stresa smeti v vaše dvorišče. Bodite odprti samo za pozitivne novice in tiste energije, ki vam koristijo.
Pomembnost učenja iz literature potrjuje primer genialnega Leonarda da Vincija, ki se je pri 42. letih začel učiti latinščino, da bi lahko prebiral knjige. V povezavi s svojim talentom in področjem, na katerem bi se radi udejstvovali, berite ustrezno literaturo in širite svoja obzorja. Prebirajte avtobiografije in primerjajte izkušnje velikanov s svojimi. Poskušajte spoznati in prepoznati vse medsebojne razlike in podobnosti. Vztrajajte, ne glede na število strani, in prišli boste do presenetljivih odkritij. Spoznali boste novo stopnjo samorazumevanja, ki avtomatično pomeni dvig vaše zavesti in energije.
V družbenem življenju prisostvujte samo pri dejavnostih, ki bogatijo vašega duha in prispevajo k radosti. Pri tem nikoli ne zahtevajte od drugih, da bi bili tisto, kar niso. Prisluhnite, in če vam informacije koristijo, jih sprejmite, proučujte in oblikujte. Če pa za vas niso uporabne, se umaknite in usmerite svojo energijo v plodne dejavnosti. Edino tako boste ohranili vse nujne lastnosti za dosego končnega cilja: dobro voljo, neomajnost in upanje.
Prisluhnite, in če vam informacije koristijo, jih sprejmite, proučujte in oblikujte. Če pa za vas niso uporabne, se umaknite in usmerite svojo energijo v plodne dejavnosti.
Odklikaj na 3. stran intervjuja…