Osebna izkušnja z bulimijo

Kdaj in zakaj si se borila z bulimijo in kako to, da javnost tega ni opazila glede na tvojo medijsko prepoznavnost? Kako se ti je uspelo ozdraviti?

Anja Baš: Začelo se je nekje na prehodu iz osnovne v srednjo šolo, imela sem 14 let. Javnosti takrat še nisem bila znana. V času, ko sem se javnosti prvič predstavila (imela sem 17 let), sem bila že na poti okrevanja. Kot sem omenila, mi igranje vlog ni bilo tuje in ljudem se niti sanjalo ni, da sem na noter totalna razvalina. Baje sem delovala precej samozavestno (klasika pri motnjah hranjenja).

Ljudje so mi čestitali, hvalili moje petje in moj videz, jaz pa sem se počutila totalno odrezano od vseh, predvsem pa od sebe. Vse pohvale sem jemala z rezervo, saj sem bila 100 % prepričana, da v resnici ne morem biti nikomur všeč, da sem grda, čudaška in nezanimiva. Ozdravitev pa ni bila možna, dokler si nisem postavila prioritet. Dokler je bila prioriteta ugajati in stremeti k popolnosti, sem samo umirala na obroke. Ko sem dojela, da si s tem načinom življenja jemljem edino, kar me osrečuje (petje), sem vedela, da bo treba nekaj spremeniti. Na srečo sem toliko trmasta, da mi je uspelo.

Dokler je bila prioriteta ugajati in stremeti k popolnosti, sem samo umirala na obroke.

Kakšne občutke doživljaš danes, ko govoriš o svoji ozdravljeni bolezni. Čutiš tudi sram, jezo, razočaranje. Ti je žal, da si škodila svojemu telesu in izgubljala dragocen čas? Bi vse to spremenila, če bi lahko zavrtela čas ali si morda na nek način celo hvaležna za to izkušnjo?

Anja Baš: Zelo sem hvaležna za to izkušnjo, brez nje ne vem, kdo bi bila. Verjetno bi se izgubila na kakšen drug način. Jezo, sram, razočaranje in ostala negativna čustva sem predelala. Danes razumem, da so nam kontrasti v življenju dani zato, da lažje razumemo celoto življenja. Kako lahko veš, kaj je ljubezen, če nikoli nisi občutil sovraštva?

Danes razumem, da so nam kontrasti v življenju dani zato, da lažje razumemo celoto življenja.

Ko enkrat razumeš to, ni nobena izkušnja več „slaba“. Danes na vse gledam iz pozitivne perspektive in tudi življenjske poraze jemljem kot nek zrelostni izpit, nek način, da postanem še boljša verzija sebe. Ni me sram padcev in porazov. Me potrejo, seveda, včasih zaradi kakšnega tudi zbolim, a na koncu vedno iz tega potegnem najboljše zase.

Kakšno vlogo imajo po tvojem starši, šole, prijatelji, sorodniki in drugi bližnji pri prepoznavanju motenj hranjenja in pomoči? Meniš, da je mogoče depresijo ozdraviti brez strokovne pomoči?

Anja Baš: Kot rada poudarim – vsi zdravniki, vsi strokovni delavci, vsi, ki nas imajo radi, nimajo najmanjše možnosti, da nam pomagajo, če MI nismo sprejeli odločitve, da ŽELIMO, da se nam pomaga. Jaz sem živ dokaz za to. Ni bilo človeka, ki mi ni bil pripravljen pomagati, pa sem v najhujšem obdobju to samo izkoriščala.

Glede strokovne pomoči, mislim, da je zelo potrebna in pomembna, a zgolj in samo takrat, ko je oboleli pripravljen sodelovati. Če globoko v sebi kuha zarote in izkorišča zaupanje okolice za to, da si še bolj škoduje, potem ga ni specialista, ki bi ga lahko rešil pred najhujšim.

Anja Baš_pogovor o bulimiji
Pogovor o bulimiji (Vir: You tube kanal Anje Baš)

Kaj meniš o psiholoških pristopih reševanja osebnih težav, težav v zakonu, v družini ipd. Meniš, da se ljudje premalo pogovarjamo ali celo posmehujemo, ko beseda nanese na psiho in terapije? Meniš, da bi moralo biti tega več, sploh v šolah?

Anja Baš: Šolski sistem za moje pojme preveč kategorizira, pri čemer je kategorij daleč premalo. Nekaterih se enostavno ne da kategorizirati, kar še ne pomeni, da je z njimi kaj narobe. Zgodovina jasno priča o tem. Ljudje, ki so jih imeli za norce, so spreminjali zgodovino.

In ja, seveda se premalo pogovarjamo. Sama sem ravno zaradi tega želela biti zgled in povedati svojo zgodbo. Da mladi vidijo, da je normalno govoriti o svojih težavah, da se tu ni česa sramovati in da kljub težavam v življenju lahko nekaj dosežeš. Absolutno mislim, da bi otroke morali naučiti bolj zdravo čustvovati.

Absolutno mislim, da bi otroke morali naučiti bolj zdravo čustvovati.

Imaš tudi svoj kanal na YouTubu, kjer si objavila nekaj videov na tematiko tapkanja. Kje si pridobila to znanje? Si prebirala literaturo na to temo ali si obiskovala tudi kakšne terapije oziroma opravila kakšen tečaj?

Anja Baš: Res je. S tapkanjem sem se osvobodila ogromno škodljivih prepričanj. Naučila sem se sama, ogromno sem o tem prebrala, na internetu pokupila nekaj tečajev na to temo, kasneje sem naredila tudi osnovni EFT tečaj pri Piki Rajnar. Kadarkoli kdo pride do mene s prošnjo za pomoč/nasvet, je moj nasvet vedno enak: poglobi se vase in tapkaj. Mene je to rešilo.

 

Odklikaj spodaj na 3. stran intervjuja…