Brezglutenska živila

Katere sestavine (predvsem moke) uporabljaš v svoji kuhinji in kje jih dobiš? Na kaj morajo biti celiakaši pozorni pri kupovanju mok, oziroma žit za mletje in ostalih živil?

Suzana Kranjec: Uporabljam samo certificirane moke in žitarice. Za bolnika s celiakijo je pomembno, da ima žitarica obvezno napis brez glutena, oziroma ima prečrtan žitni klas, ki ga podeljuje SDC. Zakonodaja določa, da mora na deklaracijah pisati, če živilo vsebuje gluten. Pa temu pogosto ni tako.

suzana kranjec_mlin
Domači mlin je po mnenju Suzane obvezen v brezglutenski kuhinji.

Prosena kaša trgovske blagovne znamke, pakirana v istem obratu, kjer pakirajo pšenično moko, stoji poleg potresene pšenične moke. Zapakirana je v papirnato vrečko, kar zagotovo ni primerno za bolnika s celiakijo. Pa na njej ni napisa, da vsebuje sledi glutena. Tako je bilo preverjenih že nekaj žit, ki so sicer v osnovi brezglutenska, ampak zagotovo niso primerna za bolnika s celiakijo, saj je presežek dnevnega vnosa glutena že 200 ppm na kilogram živila. To pomeni, da presežek dnevnega vnosa glutena predstavlja že noževa konica glutena na dan.

To pomeni, da presežek dnevnega vnosa glutena predstavlja že noževa konica glutena na dan.

Kako pa je s shrambo živil in kontaminacijo?

Suzana Kranjec: To je tista prva najpomembnejša zadeva pri bolniku in celotni družini. Pospravljanje kuhinje. Ločene omare za brezglutenska živila. Ločene posode, kjer se lahko zadržuje gluten, ločeni pekači in opekači za kruh. Odstraniti je potrebno lesene kuhalnice, kjer se lahko zajeda moka. In še bi lahko naštevala. Teh pasti je zelo veliko.

Ko sem pričela z breglutensko dieto, je bilo ljudi okoli mene kar težko navaditi na dejstvo, da ne smem zaužiti niti malo glutena. V intervjuju za Delo si izjavila: »Celiakaš umira na obroke, ker se gluten sešteva.« Kakšne so posledice neupoštevanja diete? Kdaj se običajno pričnejo kazati simptomi? Imaš morda podatke, kolikšna je “kritična” meja zaužitja glutena?

Suzana Kranjec: No to pa je tisto, kar meni požene kri po žilah. Najbolj tragično pa je, da so bolniki sami sebi lahko največji sovražniki. Največji problem je v neizobraženosti bolnikov, ki so sami sebi sovražnik. Predvsem zato, ker ne morejo sprejeti bolezni in si zatiskajo oči pred dejstvom, da se jim je življenje zaradi nje precej spremenilo. Ni nujno, da na slabše. Ob sprejetju odgovornosti in drugačnega življenjskega sloga je lahko kakovost bivanja v lastnem telesu mnogo boljša z uvedbo dosledne brezglutenske diete, ki je za nas bolnike s celiakijo edino zdravilo.

Največji problem je v neizobraženosti bolnikov, ki so sami sebi sovražnik.

Mnogi mislijo, da imamo nekateri močnejšo celiakijo, drugi pa blažjo. Nekateri po zaužitem obroku sicer nimajo težav. Toda dokazano je, da ob vsakem preseženem vnosu glutena v telo nastane imunski odziv, gluten v hrani po posameznih obrokih se sešteva in dolgoročno pušča posledice, zato se moramo vsi enako strogo držati diete ne glede na zunanji odziv telesa.

Najhuje pa je, da na svetovnem spletu bolniki zavajajo bolnike o prehrani v lokalih ali o tem, ali živila vsebujejo gluten. Največkrat uporabljeni stavek na družbenih omrežjih je “Jaz sem tam užival hrano in nič ni bilo narobe.” To, ali živilo vsebuje gluten ali ne, lahko potrdijo le uradni testi v laboratorijih.

Posledice se lahko kar vrstijo. Pa vendar počasi in potiho, da bolnik sploh ne razmišlja, da je lahko karkoli povezano z nespoštovanjem brezglutenske diete. To so težave s ščitnico, sladkorno boleznijo, osteoporozo. Pogosto so pridružene še druge bolezni, kot je KVČB, ADHD pri otrocih, težave z slabokrvnostjo… in še bi lahko naštevala.

Kje vse je v živilih skrit gluten? Je mogoče s celiakijo jesti v navadnih restavracijah ali si kupiti kakšen prigrizek na poti?

Suzana Kranjec: Navadne restavracije si lahko bolnik s celiakijo kar odmisli. Zveza potrošnikov je naredila v zadnjem času več pregledov. Mislim, da so članki dovolj jasni:

http://potrosnikovzoom.si/zivila-in-pijace/49-informacije-o-alergenih-v-ponudbah-slascicarn

http://potrosnikovzoom.si/zivila-in-pijace/55-ponudba-in-oznacevanja-brezglutenskih-menijev-na-studentske-bone

In nasvet zveze potrošnikov:

Čeprav so nam v vseh pregledanih gostinskih obratih za študentske bone ponudili brezglutenske jedi in so, z izjemo dveh obratov, alergeni označeni vsaj na glavnem meniju, pa študentom s celiakijo svetujemo, naj v gostinskih obratih raje ne uživajo hrane. Brezglutenske jedi namreč povsod pripravljajo v isti kuhinji in osebje ni dovolj seznanjeno, kako resna bolezen je celiakija, kar samo še poveča možnost navzkrižne kontaminacije jedi in s tem tveganje za študenta s celiakijo.

In moj nasvet:

Jejte samo v 100 % brezglutenskih restavracijah. Sicer si hrano pripravite doma in jo zaradi druženja pojejte v restavraciji. To je namreč naše edino zdravilo.

Navadne restavracije si lahko bolnik s celiakijo kar odmisli.

Prihodnost črevesnih bolnikov

Danes se zaradi večje prepoznavnosti glutena vse pogosteje dogaja, da se ljudje na lastno pest odločajo uživati brezglutensko hrano. Je to res smiselno? Komu vse, poleg celiakašev, še priporočaš brezglutensko dieto in zakaj?

Suzana Kranjec: Brezglutenska dieta ni smiselna zaradi modne muhe, saj ni dokazano, da je ta hrana res bolj zdrava. Zagotovo industrijsko pripravljena brezglutenska hrana ni zdrava, saj vsebuje polno konzervansov, aditivov, presežke maščob, soli in sladkorja, le zato, da bi bila ljudem bolj všečna. Običajno ta hrana ne dosega niti minimalnih zahtev po zdravi hrani.

Brezglutenska dieta ni smiselna zaradi modne muhe, saj ni dokazano, da je ta hrana res bolj zdrava.

Če ima nekdo težave in mu brezglutenska dieta pomaga, mora najprej narediti preiskave, ki bodo potrdile ali ovrgle celiakijo. Pri potrjeni diagnozi je dieta vseživljenjska in obvezna. Pri nepotrjeni pa se mora posameznik odločiti glede na njegovo kvaliteto življenja.

Sama sem pred približno pol leta izvedela, da imam celiakijo, kar je bil zame kar hud udarec. Ponudba brezglutenskih izdelkov v trgovinah je sicer zadovoljiva, a moraš imeti nekoliko debelejšo denarnico. Si drzneš pomisliti na to, da bi imeli bolniki s celiakijo s strani države kdaj kakšno olajšavo za nakup brezglutenskih izdelkov?

Suzana Kranjec: Menim, da bi se marsikdo bolj dosledno držal diete, saj je mnogo zgodb, kjer so denarne težave tako velike, da se preprosto odločijo, da ne bodo upoštevali diete, ker to preveč globoko poseže v družinski proračun. Kar je izjemno žalostno in država ne naredi ničesar. Če bolnik potrebuje zdravila, jih lahko dobimo brez težav. Če potrebujemo celiakaši hrano, ki nam je edino zdravilo, pa smo prepuščeni sami sebi.

Trenutno aktivno sodeluješ v civilni iniciativi za medicinsko predpisane diete, kjer poskušate spremeniti zakonodajo na področju prehrane otrok z MPD v šolah in vrtcih. Kako poteka ta projekt?

Suzana Kranjec: Aktivno sodelujem s svojim praktičnim znanjem in izkušnjami, ki so mi jih prinesle zgodbe, ki jih piše življenje. Zaradi želje po kvalitetnejšem bivanju v lastnem telesu sem bila postavljena pred dejstvo, da se moram celo življenje izobraževati, da si lahko pomagam. To nalogo sem sprejela odgovorno in to znanje prenašam naprej. Organizacijsko pa je to cela ekipa ljudi, od zdravnikov, dietetikov, živilskih tehnologov, pravnikov, lobistov, ki usmerjajo potek pogajanj. 21. 11. 2017 bo posvet o medicinsko predpisanih dietah tudi v Državnem svetu.

Sodelovala si že v številnih projektih, aktivnostih in raziskavah na področju ozaveščanja in izobraževanja ljudi ter spodbujanju aktivnega udeleževanja v spremembe na področju prehrane. Kako ocenjuješ posluh države in ljudi nasploh za takšne spremembe? Imaš upanje, da se ljudje s posebnimi prehranskimi zahtevami nekoč ne bodo več potrebovali skrivati doma v strahu pred prepovedanimi živili?

Suzana Kranjec: Če ne bi imela upanja, potem ne bi bila aktivna. V to verjamem in to vedno bolj. Čutim premike, ki se dogajajo. Sicer počasi, vendar uspešno. Pomembno je predvsem to, da ljudem pridemo nasproti, da jim pomagamo, podamo roko in skupaj korakamo po stopnicah. Na vsaki stopnici, ki je višja, pomeni, da smo osvojili več znanja vsi, tako tisti, ki iščejo znanje, kot tisti, ki ga podajamo. Saj se tudi mi iz prakse zelo veliko naučimo. Na zadnjih treh predavanjih za šole in vrtce je bilo 200 slušateljev. Udeležili so se ga tudi hotelirji in iz domov za starostnike. Potreb je vedno več.

suzana kranjec_oddaja
Suzana kot nastopajoča v pogovorni oddaji o Življenju brez glutena z EKO 365 (oglejte si posnetek oddaje tukaj).

Država se sicer še otepa odgovornosti, vendar menim, da bo do kompromisa zagotovo prišlo. Samo potrpežljivost in čas in argumenti so potrebni.

Kaj je tvoj nasvet ljudem, ki so jim diagnosticirali celiakijo? Kako se s tem soočiti, kako pričeti spreminjati način prehranjevanja, na koga se obrniti, kje najti motivacijo in veselje za pripravo jedi?

Suzana Kranjec: Najprej poiščite prave informacije. Splet je kopica zavajanj in napačnih trditev. Preberite si spletno stran obeh društev SDC in Celiac – Življenje brez glutena, ali mojo osebno stran zivljenjebrezglutena.com. To so preverjene strani. Forumi na FB strani so lahko zelo zavajajoči. Verjetno sem še katerega pozabila, ker ne uspem brskati po spletu.

Zaključek

Imaš kakšne posebne izzive in cilje za prihodnost?

Suzana Kranjec: Vedno sem jih imela in jih imam. Vendar jim sledim po trenutnem navdihu, sem z njimi neobremenjena, saj mi moje zdravje ne dopušča, da telo preobremenim.

Priporočaj mi knjigo, ki bi jo moral prebrati vsak, ki je primoran v spremembo svojega življenjskega stila, da bi se lažje spopadel s spremembo in našel pravo motivacijo.

Suzana Kranjec: Alanna Collen, 10-odstotno človek in Giulia Enders, Čarobno črevesje in seveda moja knjiga Življenje brez glutena ;).

Od kod črpaš navdih? Kdo ali kaj predstavlja tvoj vir motivacije?

Suzana Kranjec: Navdihi kar prihajajo. Največkrat bolniki, ki mi pišejo na moj blog, moji domači in … to  mislim, da je že kar moj stil življenja.

Ali obstaja kakšen motivacijski citat, po katerem živiš? Imaš svojega najljubšega? Morda še zaključna misel?

Suzana Kranjec: Nikoli ne obupaj in nikoli ni prepozno, da spremeniš svoj življenjski slog.

Na blogu imam napisano:

Latinski izrek pravi:

Daj človeku ribo in nahranil ga boš  za en dan. Nauči človeka loviti ribe in nahranil ga boš  za celo življenje.

Torej, naučimo se pravilno pripravljati in uživati  hrano, bolezen nas ne bo opominjala in zadovoljni bomo celo življenje.

Suzana Kranjec

Na vsakem mojem osebnem elektronskem sporočilu pa lahko preberete:

“Ljudje nismo veličastna bitja zato, ker zmoremo
spremeniti svet … temveč zato, ker zmoremo
spremeniti sami sebe.”

– MAHATMA GANDI

 

Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂

 

Se želiš pridružiti največji družini motivirancev v Sloveniji?

1
2
Deli
Prejšnji članekJe obžalovanje slaba ali dobra stvar?
Naslednji članekNaj cheat meali postanejo vaše orožje
Neža M.
Neža pravi, da so v življenju pomembne majhne stvari. Morda je prav zato magistra mikrobiologije. Rada bere, piše, ustvarja in se potepa po naravi. Zaradi nedavno odkrite celiakije vse bolj raziskuje vpliv hrane in psihe na splošno zdravje. Je glavna pomočnica in skrbnica portala Motiviran.si.