Kaj pa, ko govorimo o odnosu, oz. razmerju med partnerjema?
Katarina Veselko: Pravzaprav je tudi tu podobno. V preteklosti so bili odnosi dosti bolj predvidljivi, saj so se držali relativno striktnih scenarijev. Vedelo se je, kako bo teklo življenje; poroka, hiša, otroci, skupaj za večno z enim partnerjem, spolne vloge so definirale velik del tega, kako se posameznik v odnosu vede in kaj so njegove naloge.
Z vse večjo svobodo ne samo pri izbiri partnerja, pač pa tudi pri odločitvah glede oblike partnerstva tudi ta postajajo vedno bolj polje negotovosti. Vse je stvar izbire in stvar pogajanj. Nič več nas ne veže na našega partnerja, razen ljubezni – ta pa je ena najbolj ranljivih izkušenj. Ne moremo biti prepričani, da nas bo jutri partner še vedno ljubil. Lahko samo zaupamo.
Nič več nas ne veže na našega partnerja, razen ljubezni – ta pa je ena najbolj ranljivih izkušenj. Ne moremo biti prepričani, da nas bo jutri partner še vedno ljubil. Lahko samo zaupamo.
Motivacija
Še beseda ali dve o motivaciji. Predpostavljam, da je dober vodja tisti, ki v delavcu zna prepoznati motivacijo in jo primerno nagovoriti. Kaj so po tvojih izkušnjah največji motivacijski dejavniki pri zaposlenih? Dobra plača bi bil očiten odgovor, a gre še za precej več kot to. Pri milenijcih denimo menda sploh ni na prvem mestu.
Katarina Veselko: Plača še zdaleč ni motivacijski dejavnik, in to ne samo pri milenijcih. Plača je odločilnega pomena samo pri nalogah, ki so v osnovi neprijetne in dolgočasne, ki ljudem niso izziv; ali pa ko se nekdo bori za preživetje. Pri miselnem in ustvarjalnem delu pa je ključen dejavnik smisel – zakaj, čemu delamo? K čemu prispevam? Ob tem pa pomembno vlogo igra tudi občutek, da pri svojem delu napredujemo, hkrati pa svobodno izbiramo kaj, kako, kdaj in s kom bomo delali. Smisel, avtonomija in izpopolnjevanje so trije ključni dejavniki notranje motivacije.
Smisel, avtonomija in izpopolnjevanje so trije ključni dejavniki notranje motivacije.
Kaj pa tebe motivira? Od kod črpaš navdih?
Katarina Veselko: Moje ključne vrednote so navdih, pogum, svoboda, ljubezen in radovednost. Rada svobodno izberem pot, ki me navdihuje, četudi je tvegana in zahteva več poguma. Verjamem, da si vsak sam osmisli svoje bivanje – in moje bivanje osmišlja poslanstvo, da druge spremljam na poti samospoznavanja, samosprejemanja, samosočutja in samouresničevanja, karkoli že to zanje pomeni.
Navdihujejo me ljudje, ki ustvarjajo svojo realnost, ki izzivajo status quo in na »tako pač je« odgovarjajo z nagajivim in radovednim »kaj pa če…?« Navdihuje me, ko lahko prispevam k temu, da odprem kakšna vrata in povabim še koga v ta divji in nepredvidljivi svet, v katerem si ljudje dovolimo biti in soustvarjati svoje zgodbe, ki jih želimo živeti.
Navdihujejo me ljudje, ki ustvarjajo svojo realnost, ki izzivajo status quo in na »tako pač je« odgovarjajo z nagajivim in radovednim »kaj pa če…?«
Zaključek
Imaš kakšne posebne izzive in cilje za prihodnost?
Katarina Veselko: Uf! Pa koliko! K sreči sem se počasi sprijaznila z dejstvom, da ne gre vse naenkrat in se zanašam na to, da nam gre podaljševanje življenja še kar dobro od rok. 🙂 V tem trenutku se osredotočam predvsem na širjenje tega čudovitega virusa poguma, kakorkoli znam in zmorem. Pogum je nalezljiv.
V ta namen sem ustvarila tudi skupnost na Facebooku Epidemija poguma, kjer želim združevati ljudi s podobnimi prepričanji, deliti zgodbe vsakdanjega poguma, citate, članke, intervjuje, skratka skrbeti za to, da jaz sama in vsi, ki želijo biti pogumnejši s svojim življenjem, ohranimo navdih.
V poslovnem smislu se osredotočam na to, da zaživijo programi Drzni vodja in projekti poglabljanja zaupanja v organizacijah, saj verjamem, da potrebujemo več drznih vodij in varnih organizacij. Zelo si želim tudi sprožiti in soustvariti projekt strokovno ustreznega prevoda ostalih knjig Brené Brown, saj je trenutno prevedena samo ena.
Vedno več ljudi je, ki me spodbujajo, da končno napišem knjigo, ki jo že nekaj časa pacam v mislih in osnutkih – zdi se, da bo šlo za razpravo o paradoksih samoljubezni in samosprejemanja; ampak ostaja v polju negotovosti in prav je tako. 🙂 Zasebno pa je večen izziv ohranjanje integritete: to, da vse, o čemer predavam, tudi zares živim. Ali vsaj poskušam.
Priporočaj mi knjigo, ki bi jo moral prebrati vsak, ki želi izboljšati svoje vodstvene sposobnosti.
Katarina Veselko: Trenutno me navdušuje Simon Sinek, Leaders eat last. Sicer pa toplo priporočam tudi vse knjige Brené Brown (Gifts of Imperfection, Daring Greatly, Rising Strong, in Braving the Wilderness); ne bom pretiravala, če rečem, da so mi spremenile življenje.
Ali obstaja kakšen motivacijski citat, po katerem živiš? Imaš svojega najljubšega? Morda še zaključna misel?
Katarina Veselko: If you own your story, you can write the ending. Brené Brown
Rada imam citate, tako da je to običajno precej težko vprašanje, danes pa je kar zletelo iz mene. Ljudje smo bitja, ki ves čas ustvarjamo zgodbe – in te zgodbe, naši življenjski scenariji so tisti, ki določajo, kako bomo živeli. Če ostanemo zgolj protagonisti v svojih zgodbah, se nam življenje dogaja, mi pa lahko uživamo v predstavi ali pa trpimo ob njej, odvisno pač od tega, kakšna je predstava. Če pa ozavestimo aktivno vlogo, ki jo imamo kot avtorji svojega življenja, pa lahko spišemo svojim zgodbam nove konce.
Namesto pasivnih opazovalcev smo ustvarjalci, iz nemoči stopimo v območje moči in sprejmemo odgovornost, ki pride s svobodo avtorstva. Namesto, da poskušamo nadzirati in odkrivati gotovost, z zaupanjem in radovednostjo stopimo v neznano. Ko se ujamem, da se vrtim v krogih in verjamem zgodbi o tem, da nečesa ne morem, nisem vredna ali se ne da, se nagajivo vprašam: »Kaj pa, če …?
Knjiga Neizmeren pogum je na voljo tudi v naši spletni trgovini.
Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂