Kdo je Katarina Veselko?

Bralcem bo zlasti zanimivo, da je Katarina Veselko hči znanega igralca Boruta Veselka, ki nas je nekoč navduševal v oddaji Odklop – le kdo se je ne spomni? Očeta ima za velik zgled, sama pa zelo uspešno gradi svojo lastno kariero. Po poklicu je univerzitetno diplomirana psihologinja in sodeluje s podjetjem O.K. Consulting, kjer se ukvarjajo predvsem z izobraževanjem vodij.

Prirejajo različne delavnice, v zadnjem času pa se posvečajo novemu programu Drzni vodja, ki sloni na delu Brené Brown, za katero je Katarina trenutno edina licencirana izvajalka v Sloveniji in sosednjih državah. Sicer je njeno strokovno znanje cenjeno na mnogih področjih. Tako je denimo sodelovala tudi v resničnostnih šovih Gostilna išče šefa in Naša generacija, kot svetovalka iz zakulisja, se razume.

Avtor naslovne fotografije je fotograf Luka Ažman.

Uvod

Kdo je Katarina Veselko v prostem času in poslovno? Kaj jo navdušuje, ob čem jo spreleti srh, kaj ji požene kri po žilah?

Katarina Veselko: Psihologinja po poklicu, raziskovalka po naravi in improvizatorka po srcu. Zanimajo me ljudje in vse, kar se lahko med njimi zgodi. Zato psihologija, zato improvizacija, zato raziskovanje. Navdušuje me čarovnija, ki včasih vznikne, ko se srečajo svetovi različnih ljudi, ki delijo iste vrednote in se jim oči iskrijo za iste cilje, ki skupaj spišejo novo zgodbo, ki je ne bi mogel ustvariti en sam um.

Ko sem lahko priča in spremljevalka procesu rasti in razvoja ljudi, ki se osvobodijo notranjih ovir in se približajo temu, kar v biti so, dobim občutek, da zares živim.

Ko sem lahko priča in spremljevalka procesu rasti in razvoja ljudi, ki se osvobodijo notranjih ovir in se približajo temu, kar v biti so, dobim občutek, da zares živim.

O.K. Consulting in Šola vodenja

Si psihologinja in vodja projektov pri O.K. Consulting. Že iz imena je razvidno, da ste svetovalno podjetje. Komu svetujete in o čem?

Katarina Veselko: Jedro našega dela je izobraževanje vodij, saj so ravno vodje tisti, ki največkrat vpeljujejo spremembe v organizacijo in od vodje je v veliki meri odvisno, kakšna bo zavzetost zaposlenih in s tem uspešnost podjetja.

Poleg tega pa spremljamo organizacije, ki želijo spremeniti svojo organizacijsko kulturo iz tradicionalne v bolj moderno, ter usposabljamo ljudi za kompetence, ki bodo v prihodnosti vedno pomembnejše – socialna inteligentnost, veščine komuniciranja in timskega dela, drugačni načini mišljenja, sodelovanje z zelo različnimi posamezniki (medkulturno, medgeneracijsko, …), …

Izvajate tudi Šolo vodenja in program Drzni vodja. Zaupaj nam več o tem.

Katarina Veselko: Šola vodenja je tako rekoč naš paradni konj, ki ga (seveda v vedno znova nadgrajenih različicah) izvajamo že več kot desetletje. V organizacijah se pogosto zgodi, da najboljšega strokovnjaka, ki je zares odličen v svoji strokovni niši in v reševanju težkih problemov, postavijo za vodjo in temu rečejo napredovanje.

V resnici pa takšna oseba, vrhunski strokovnjak, večinoma ni vešča vodenja ljudi niti za to ni motivirana. Tako pogosto izgubimo odličnega strokovnjaka in dobimo podpovprečnega vodjo. Pri nas svežim vodjem pomagamo zgraditi novo profesionalno identiteto in jih spremljamo v osvajanju veščin, da postanejo lahko tudi odlični vodje.

Drzni vodja pa je povsem nov program, utemeljen na delu Brené Brown, za katero sem trenutno edina licencirana izvajalka v Sloveniji in sosednjih državah. Namenjen je vsem, ki imajo dovolj tega, da ostajajo majhni in neopazni zaradi notranjih prepovedi in strahov, ter želijo uresničiti tisto, kar jim je v življenju zares pomembno in v kar verjamejo. V programu krepimo stebre drznega vodenja: ranljivost in pogum, zaupanje, integriteto in jasnost vrednot, ter veščine soočanja z neprijetnimi situacijami.

Knjiga Neizmeren pogum je na voljo tudi v naši spletni trgovini.

Praviš, da je vodenje delo in to precej težko. Zakaj? Ali obstajajo rojeni vodje, za katere se zdi, da jim je vodenje pisano na kožo in v vsakem trenutku potegnejo asa iz rokava, ne da bi se za to posebno trudili?

Katarina Veselko: Dvomim, da se vodja rodi. So pa nekateri ljudje vzgojeni na način, ki spodbuja vodstvene veščine. Če je nekdo že od malega navajen, da se ga spodbuja k temu, da svojo moč in svoj glas uporabi, ima seveda drugačne temelje za vodenje od osebe, ki je bila vzgojena v »pridnega fanta« ali »pridno punčko«, ker to že zelo dolgo trenira.

V vsakem primeru vodenje zahteva ustrezno znanje, veščine in pristop – je pa res, da so se nekateri začeli učiti že mnogo prej kot drugi in se zato zdi, da jim gre povsem zlahka.

Vendar vodenje nikoli ni lahko delo. Vodja operira v okolju, ki je nepredvidljivo in neobvladljivo – ljudje niso stroji, ki bi se jih dalo natančno in gotovo programirati, pač pa so živa bitja, ki se v istih pogojih lahko odzovejo zelo različno. Zato vodenje vsebuje veliko mero ranljivosti: tveganja, negotovosti in izpostavljenosti – toleranca za ranljivost v današnjem svetu pa je nizka.

Nadaljujva s klasičnim vprašanjem. Kaj so odlike dobrega vodje? Če pogledava mnogo širše, ga Slovenci imamo?

Katarina Veselko: Simon Sinek je rekel: »Dober vodja je pripravljen žrtvovati številke, da reši ljudi. Slab vodja žrtvuje ljudi, da bi rešil številke.« Verjamem, da je ključno, da si vodja pridobi zaupanje ljudi, ki naj bi mu sledili – to pa si pridobi tako, da svojo moč uporablja na način, da zaščiti svoje ljudi.

V sodobnem vodenju je pomembno, da vodja gradi kakovostne odnose, da ima vizijo prihodnosti in da zna ljudem osmisliti njihov prispevek k njenemu uresničevanju. Vodja navdihuje in hkrati postavlja ljudem izzive, jih spodbuja in ustvarja okolje, v katerem lahko prispevajo kar največ.

V sodobnem vodenju je pomembno, da vodja gradi kakovostne odnose, da ima vizijo prihodnosti in da zna ljudem osmisliti njihov prispevek k njenemu uresničevanju.

Predvsem verjamem, da je vloga vodje, da omogoči ljudem občutek pripadnosti. Poleg tega ima vodenje svojo temno plat, s katero se mora srečati in sprijazniti vsak dober vodja: Ko gre dobro, vodja vse zasluge prepusti svoji ekipi. Ko gre slabo, vodja prevzame vso odgovornost.

Kadar je tako, ljudje z veseljem prepustijo vodji »alfa« pozicijo: najboljši avto, najlepšo pisarno, najvišjo plačo. Mislim, da je ravno to tisto, kar pri nas redko srečamo; in zato so vodje na slabem glasu.

Ali je lahko podjetje uspešno tudi brez pravega vodje? Torej brez nekoga, ki bi na koncu sprejel težko odločitev in prevzel odgovornost za (ne)uspeh?

Katarina Veselko: Odvisno od faze rasti podjetja. V začetnih, izrazito ustvarjalnih fazah rasti, na primer v start-upih, se pogosto dogaja, da so si vsi člani ekipe med seboj enakovredni in so vsi »deklice za vse« in to v tej fazi odlično deluje. Navadno se z uspešnostjo in rastjo izoblikuje potreba po tem, da nekdo prevzame formalno pozicijo vodje, ki usmerja vse skupaj k skupnemu cilju. Ljudje smo po naravi organizirani hierarhično in ves čas iščemo nekoga, ki nas bo povezal.

Obstajajo tudi poskusi drugačne organizacije podjetij – principi kot so unboss, holakracija, participativno vodenje … Verjamem, da bo za določene probleme bolj udeležen pristop k vodenju, v katerem vsak prevzame odgovornost za uspeh celote, vedno bolj pogost (predvsem, ker bo nujen); obenem pa se je pomembno zavedati, da se v takšnih organizacijah ves čas soočamo s spoznanjem, da je človek po naravi (in zaradi procesa vzgoje, ki je prvi odnos moči v našem življenju) bolj nagnjen k nemoči kot k moči, da raje sledi kot vodi in da nam je lažje prepustiti odgovornost kot sprejemati odločitve.

Ljudje smo po naravi organizirani hierarhično in ves čas iščemo nekoga, ki nas bo povezal.

Odklikaj na 2. stran intervjuja…