Kaj pa Herbalife
Kaj pa Herbalife

»Zanima me, kaj menite o Herbalife – ga priporočate ali ne? Prebrala sem že veliko različnih mnenj, vendar me zanima predvsem vaše. Hvala!«

Sestra me je naučila, da sem raje tiho, če nimam povedati kaj lepega. Če jo upoštevam tudi pri odgovoru na to vprašanje, bo sledila verjetno ena mojih najkrajših objav 🙂

Vendarle, pri maločem obstaja delitev zgolj na črno in belo. Za prehranska dopolnila znamke Herbalife in njihove šejke, s katerimi želijo nadomestiti obroke, morda velja enako. Kaj pa vem … naj prvo izpolnim svojo poklicno zaobljubo in jih objektivno ocenim – z vsemi minusi in morebitnimi plusi.

Ponudba prehranskih dopolnil

Ponudba prehranskih dopolnil je izjemno pestra. Predstavljajte si jih kot različne znamke športnih copat – vsaka tekmuje na tržišču z drugačnimi pristopi: kako upravičiti svojo ceno ali prepričati potrošnika, da potrebuje prav njihov čevelj in tega nikoli več ne zamenja s konkurenčnim.

Preberite več:
Prehranska dopolnila.

V splošnem prisegam na kvaliteto surovin v izdelku – njihove količine in vire – kot odločitveni dejavnik za dobro oceno. To zaokroži navzgor dejanska uporabna vrednost dopolnila za posameznikovo zdravje. Ni vsako dopolnilo enako potrebno za vsakogar, o čemer govori naslednje vodilo:

Dopolnilo k prehrani je ravno to, kar nakazuje že samo ime – zgolj dopolnilo. Dokler stoji prehrana posameznika na majavih temeljih, ji tablete in zvarki sami po sebi težko občutno koristijo.

Prevod deklaracijske nalepke šejka Herbalife

25 g Herbalife “šejka” z okusom vanilije predstavlja en obrok (od tridesetih) in vsebuje:

  • 90 kalorij (kcal),

  • 9 g beljakovin,

  • 13 g ogljikovih hidratov (od tega cca 10 g cukra),

  • 1 g maščob,

  • 20-30 % minimalnih dnevnih priporočenih potreb po različnih vitaminih in mineralih.

Že na tej točki postane jasno, zakaj sistem (sprva) deluje in omogoča shujšati. Kolikor poznam priporočila, se šejk svetuje užiti namesto dveh izmed treh obrokov v dnevu. Praviloma namesto zajtrka in večerje, ali kosila.

Številka 90 predstavlja energijsko vrednost in je v določeni porciji primerljiva z relativno majhnim jabolkom ali nekaj požirki nemastnega jogurta. Veste kaj, lahko mi populite vse kocine na nogah, če ne uspete shujšati s takšno količino hrane za zajtrk in kosilo 🙂

Ampak, jogurt in jabolko, ki sem ju povsem naključno izpostavil, sodeč po argumentih zagovornikov nista “uravnotežen” obrok. Šejk ima vitamine, minerale, različna superživila, … samorogove solze sreče in vse štiri barve mavrice.

Četudi bi držalo, da je šejk v primerjavi z določenim živilom bolj hranljiv, so kalorije (energijska vrednost) najpomembnejši dejavnik, ko govorimo o usodi telesne teže. Če dosledno jemo manj, kot porabimo, shujšamo. 90 kalorij iz šejka je po tem kriteriju enako, kot 90 kcal iz čokolade, ali 90 kcal iz brokolija. Podobno je 90 kg železa enako 90 kg sena, ali 90 litrov eurosuper 95, kot 90 litrov dizla. Debata o tem, kaj je “kvalitetnejše”, je lahko relevantna (za zdravje), vendar ne odločilna (za izgubo telesne teže).

Preberite več:
Prehrana za zdravje ali videz?
Je kalorija enaka kaloriji?

Sestavine šejka Herbalife

Sestavine so navedene po vrstnem redu od najbolj zastopane v izdelku, do tistih, ki so bolj ali manj v sledovih.

Izolat sojinih beljakovin, fruktoza, celuloza v prahu, koruzni otrobi, umetni okus vanilije, gostilo guar gum, kalcijev kazeinat, kazein, riževe vlaknine, sojin lecitin, olje oljne repice, srednje verižni trigliceridi (MCT), gostilo carrageenan, DL-metionin, inulin, magnezijev oksid, silikonov dioksid, aroma rožnega korena, aroma vanilije, ingver v prahu, indijski trpotec v prahu, pektin citrusov, proteaze, med v prahu, askorbinska kislina, DL-alfa-tokoferil acetat, ekstrakt papaje v prahu, granatno jabolko v prahu, biotin, niacinamid, beta karoten, železov fumarat, cinkov oksid, bakrov glukonat, kalcijev pantoteanat, bromelain, cianokobalamin, folna kislina, holekalciferol, piridoksih hidroklorid, tiamin mononitrat, riboflavin, kromov klorid, natrijev molibdat, natrijev selenit.

Od druge polovice dalje so navedene različne oblike vitaminov in mineralov. Biotin, niacinamid, tiamin, riboflavin in folna kislina spadajo v skupino vitaminov B, beta karoten je rastlinski vitamin A, askorbinska kislina je sintetična oblika vitamina C, alfa tokoferol je ena od mnogih oblik vitamina E, holekalciferol pomeni vitamin D3, … itd.

Vitamini in minerali 

Učinke vitaminov in mineralov določijo oblike, v katerih se ti nahajajo v izdelku ter njihove količine. Med sestavinami je zelo malo takšnih, ki so prisotni v najbolj biološko razpoložljivih oblikah, kot jih trenutno poznamo, ali jih je zgolj za vzorec.

  • Pohvale za izbor boljše oblike vitamina D (holekalciferol namesto vitamina D2, ki je ergokalciferol). Več: Priporočila za dodajanje vitamina D.

  • Folna kislina je sintetična oblika vitamina B9 in neuporaben dodatek. Svetujem aktivno različico 5-metiltetrahidrofolat (5-MTHF).

  • Beta karoten je prej vir antioksidantov, kot vitamina A. Uporabnemu vitaminu A se reče retinol. Več: Vitamin A.

  • Pri vitaminu C verjetno ne bo večjih razlik pri izkoristku »navadne« askorbinske kisline v primerjavi z drugimi oblikami. Trenutno sicer velja za najboljšo izbiro liposomski vitamin C, ki je tudi najdražji. Druge izbire so pufirani mineralni askorbati (magnezijev askorbat, na primer), ki obljubljajo manj prebavnih težav. Več: Vitamin C.

  • Cianokobalamin in metilkobalamin sta dve pogosti obliki pomembnega vitamina B12. Drugi je objektivno boljši. Med sestavinami izdelka je prvi, na žalost. Več: Vitamini skupine B.

  • V skupino vitaminov E spadajo vsaj 4 različne oblike tokoferolov in še štirih tokotrienolov. Uporabiti zgolj alfa-tokoferol je praktično neuporabno. Na dolgi rok in v večjih količinah morda celo problematično (vir).

  • Magnezij se nahaja v obliki oksid, ki je najslabše izkoristljiv med množico drugih. Več: Magnezij.

  • Kje je cink? Menim, da je precej pomemben mineral in ga dobro oblikovan nadomestek obroka ne bi smel izpustiti. Več: Cink – superjunak med minerali.

Rastlinski izvlečki, arome in gostila

V sredini se med sestavinami nahajajo dodatki rastlinskih izvlečkov, arom, gostil in »polnilcev« (fillerjev, kot so otrobi, riž, inulin, lecitin …).

  • Bromelain in papain sta proteazi – encima, ki pomagata razgraditi beljakovine.

  • Uprašen ingver, granatno jabolko, inulin, trpotec, koruzni otrobi, pektin in riž spadajo med omenjene polnilce – to so načini, kako povzdigniti količino vlaknin na deklaraciji in prahu na porcijo (namesto beljakovin in drugih koristnejših sestavin, ki so dražje).

  • Guar gumi in carrageenan sta dve pogosti gostili. Od njiju sicer nobene prehranske koristi, se pa šejk fino zgosti. Podrobno je o gostilih v prehrani pisal Chris Kresser na svojem blogu.

  • Kazein in sirotka sta vrsti mlečnih beljakovin. Ko govorimo o alergijah/netolerancah v povezavi z mlekom, pogosto mislimo na kazein ali laktozo (mlečni sladkor), redko je med vzroki sirotka. Poznamo več vrst kazeinov. Micelarni je ime tistemu, ki je med njimi vreden največ. V Herbalife šejku je uporabljen kalcijev kazeinat, ki je temeljiteje predelana in denaturirana oblika kazeina.

Preberite več: Zdravstvene koristi sirotkinih beljakovin v prahu.

Glavne sestavine šejka Herbalife

Predstavljam si, da večino izdelka sestavljajo prvi trije: sojin izolat, fruktoza in celuloza.

  • Kaj si mislim o soji? Na kratko: nisem ljubitelj. Ni reinkarnirani Hitler, kot bi jo nekateri želeli prikazati, niti najboljši rastlinski vir beljakovin in popoln nadomestek mesa, kot jo oglašujejo drugi. V primerjavi s kvalitetnejšimi viri beljakovin v prahu, kot je sirotka (ang. whey), mlečne in jajčne beljakovine, tudi goveje v prahu, se soja ne more kosati, lahko pa jo postavimo ob bok konopljinim, riževim in grahovim. Sam bi kljub temu prej izbral slednje tri, ampak v tem primeru gre le za moje mnenje.
    Več: Kaj pa soja?

  • Fruktoza je vrsta sladkorja, ki je v večjih količinah prisotna v sadju in določenih sladilih (agava). Težave z njo se redko pojavijo, dokler ostane v naravni embalaži jabolka. Ko jo izoliramo do prahu in z njo sladimo vsepovprek, pa lahko zvišamo tveganje za opazen kup zdravstvenih nevšečnosti.
    Več: Kaj pa fruktoza?

  • Celuloza je balast. Dobesedno je »nič«. Nima prehranske vrednosti in je ne moremo je prebaviti. V bistvu spada med polnilce, ki sem jih omenjal prejle. V tabletah in praških se uporablja kot vezivo za ostale sestavine in preprečuje, da bi te postale žarke.

Razsodba

V treh opornih točkah:

  1. Če ste dosledni pri osnovah – večino časa izbirate minimalno predelana, naravna živila, uživate dovolj beljakovin, zelenjave in ohranjate zdravo telesno težo – večine prehranskih dopolnil zelo verjetno ne potrebujete, ali vam vsaj pretirano ne koristijo.
    Več: Tri načela Feelgood prehrane.

  2. Če večino vaše hrane pripravljajo stric McDonald’s, različne “burgerašnice”, kebabdžinice, ali ta prihaja iz vrečk in škatel, vas ne reši niti polna paleta Herbalife stisnjenk ob vsakem obroku. Razen, če burek (beri: junk) vaš vsakdanji nadomestite z 90 kalorijskim šejkom. Potem boste shujšali, garantiram ;).
    Več: Abeceda hujšanja.

  3. Če iščete zgolj nekaj, kar bi služilo kot malica, občasen nadomestek obroka, ali prigrizek po vadbi, bodo po mojem mnenju neprimerljivo boljša izbira sirotkine beljakovine v prahu, ki jih lahko dopolnite s kosom sadja, pestjo oreščkov, … ali pomešate v smuti z avokadom in jagodami.
    Več: Zdravstvene koristi sirotkinih beljakovin v prahu.

Iskreno in celovito delo na področju prehrane z nekom zahteva individualno obravnavo, čas, potrpljenje in razumevanje. Skratka: coaching – t.j. pristop, ki se ga ne da posplošiti po vzoru »one size fits all« (eden za vse) in spremeniti prehrano v igro številk.

Pri Dr. Feelgood pomagamo obremenjenim odraslim do boljšega počutja in več energije. S pomočjo naših programov vadbe in prehranskega svetovanja skupaj poiščemo najpomembnejše korake in konkretne načine, s katerimi na razumno in sprejemljivo v vsakdanje življenje uvedemo navade, ki vodijo do zastavljenih ciljev. Več info: www.drfeelgood.si

[contact-form-7 404 "Not Found"]