Kdo je Jasmina Kozina Praprotnik?
Jasmina Kozina Praprotnik je strastna tekačica, ki je na slovenskih športnih tleh sprožila številne kritike, polemike in občudovanja, ko je v 9. mesecu tretje nosečnosti pretekla Ljubljanski polmaraton. Za mnoge morda nepredstavljivo, sama pa je veliko bolj skromna. Tek v nosečnosti je koristen, pod pogojem, da je z mamico in otrokom vse vredu, pravi.
Jasmina je avtorica uspešnice Bela dama, ki je zelo brana tudi v Ameriki in govori o legendarni tekačici Heleni Žigon. V naslednjem letu pa lahko pričakujemo še eno njeno stvaritev, ki bo govorila o tekačici Kazimiri Lužnik.
Vabljeni, da spoznate energično, pozitivno, navdihujočo mamico štirih otrok.
Uvod
Kdo je Jasmina Kozina Praprotnik v prostem času in poslovno? Kaj jo navdušuje, ob čem jo spreleti srh, kaj ji požene kri po žilah?
Jasmina Kozina Praprotnik: Med dvema ni jasne ločnice. Najin posel je namreč prosti čas, svojega prostega časa pa se prav tako lotevava poslovno, lahko bi rekla gospodarno. Navdušuje me namreč marsikaj in zato to zahteva od mene, da še toliko bolj zvito vijugam skozi teden. Da pridejo na vrsto vse stvari, ki mi DODATNO poženejo kri.
Najbolj me skrbi za moje otroke, za njihovo varnost. Pa to ni tisti pretiran zaščitniški strah, ki se izraža s stavkom ne teci, da ne padeš, ker otrok mora velikokrat pasti, da se nauči pobirati. Strah me je predvsem neprevidnih voznikov.
Društvo Urbani tekač
Naj pričnemo tvojo predstavitev s podatkom, da si strastna tekačica. Skupaj z možem Urbanom sta ustanovitelja društva Urbani tekač. Kdaj in zakaj si pričela teči?
Jasmina Kozina Praprotnik: Teči sem začela že v otroštvu. V piranski osnovni šoli z italijanskim učnim jezikom smo imel prav posebnega učitelja za telovadbo. Na eno nogo je šepal, a je zelo rad tekel in tako je naneslo, da smo tahitri učenci tekli z njim. Nič nas ni preveč »šparal«. Po deset kilometrov smo pretekli in več, a vse je bilo tako spontano, kot da je to najbolj naravna reč.
Tekli smo, ker smo pač lahko. Z ženo sta nas začela voziti na razna tekmovanja, predvsem v Italijo, in tam smo bili precej uspešni. Praktične nagrade, ki smo jih tam prejemali, pa so nas strašno razveseljevale in nas navdihovale za še. Tek nam je torej tako odprl svet v potovanja in druženja. Tako sem obiskala celo Rim in jug Italije.
Med študijem sem postala neredna tekačica, večinoma sem stekla na grajski grič ali na Golovec, vse dokler nisem spoznala Urbana. Naključje je hotelo, da sva se srečala dan po Ljubljanskem maratonu, na katerem se mi je med tem, ko sem stala med navijači in le opazovala tekače, že zgodil premik v glavi, da sem si postavila vprašanje: zakaj pa jaz ne tečem?
Potem je Urban sam pršel do ideje, kako bi me čim večkrat videl in se je domislil odličnega načrta, da ustanovi tekaško skupino. In res je imel dobro idejo. Od takrat, torej zadnjih 11 let, redno tečem, le nosečnosti so me ustavile, a tudi te le vsaka za en mesec.
Kakšni projekti se odvijajo v društvu Urbani tekač? Koliko ljudi je rednih udeležencev pri tekih?
Jasmina Kozina Praprotnik: Pri Urbanih tekačih imamo redne treninge. Vsak torek in četrtek se dobimo pred vhodom v bazen Tivoli in stečemo v naravo, pozimi pa tudi po mestu. Trenutno se nas zbere okoli 40.
Radi se dobivamo tudi ob nedeljah, ko se odpravimo na kakšen organiziran tek, ali pa na tekaški dan, ki ga z Urbanom organizirava in ki sva ga poimenovala Lahkih nog radovedni naokrog. Gre za družaben tek po večinoma novih in zanimivih poteh naše lepe domovine. Naslednjič se bomo dobili v Hrastovljah in bomo tekli po Kraškem robu.
Organizirava pa tudi tekaške tabore in popotovanja. Februarja smo bili na Hvaru, marca na Brionih, pred nami so Dubrovnik, Plitviška jezera, Črna gora, Istanbul … Število udeležencev je različno, največ nas je bilo na Brionih, dobrih 200.
Nosečnost je naravno stanje in če se nosečnica dovolj giblje, potem zmanjšamo razloge, da bi imele težave.
Tek v nosečnosti
Pred malo več kot dvema letoma si slovensko (športno) javnost razdelila na dva pola – na tiste za in proti. Tri dni pred tretjim porodom si se namreč udeležila Ljubljanskega maratona in pretekla polmaraton. Čestitke! Kako to, da si se odločila za takšen “podvig”?
Jasmina Kozina Praprotnik: Tekla sem skozi vse nosečnosti. Seveda manj, počasneje in še previdneje, a sem. To je namreč ob pogoju, da je z mamo in otročkom vse ok, zelo koristno za oba.
Takrat, konec oktobra 2013, pa sem bila noseča celo čez 9 mesecev, saj sem bila že čez predvideni rok poroda, popadkov pa še kar ni bilo. Pričakovala sem tretjega otroka in ker sem tudi takrat tekla skozi vso nosečnost in ker na tisto maratonsko jutro še vedno ni bilo znakov, sem se odločila, da se, dokler bo pač šlo, pridružim reki tekačev. In sem stekla. Ker je bilo vse, kot mora biti, sem tisti dan pritekla tudi v cilj, popadke, in z njimi zdravo in veliko deklico, pa sem končno dočakala dva dneva za tem.
Da je tek med nosečnostjo zelo koristen za otroka in mamo sem namreč izvedela iz študij, ki so bile narejene. Teka tik pred porodom mi nista odsvetovala ne ginekologinja ne porodničar, ki sem ju obiskala pred pol maratonom, predvsem pa sem že imela lastno izkušnjo, da je to v redu. Bi rekla kar naravno.
Od mnogih raziskav, ki so jih opravili na temo teka med nosečnostjo, lahko navedem na primer raziskavo, ki so jo opravili Labonte-Lemoyne in drugi, v kateri so opazovali valovanje možganov novorojenčkov, katerih matere so se redno gibale, in jih primerjali z valovanjem možganov novorojenčkov mater, ki se med nosečnostjo niso gibale. Ugotovili so, da so imeli novorojenčki športnih mater bolje razvite možgane.
V različnih drugih raziskavah so ugotovili, da ima zdrava nosečnica, ki je tudi tekačica, bolje prekrvavljeno posteljico, otrok v njej pa tako dobi še več kisika in hrane, kar oboje poveča možnost, da bo zdrav.
Tek pa koristi tudi materi. V raziskavi, ki so jo opravili Kristin Gjestland in drugi na vzorcu 3.500 norveških nosečnic, so ugotovili, da jih je med drugim trimesečjem telovadilo zelo malo. Tiste, ki pa so, so med zadnjim trimesečjem nosečnosti poročale o manj bolečinah v hrbtu in medenici. Med njimi pa je bilo tudi očitno manj takih, ki so proti koncu nosečnosti imele težave z depresijo. Ob vsem tem in ob sreči, da so bile vse moje štiri nosečnosti zdrave, sem čutila, da je to, da tečem s trebuhom, popolnoma naravno in seveda zelo odgovorno.
Ob sreči, da so bile vse moje štiri nosečnosti zdrave, sem čutila, da je to, da tečem s trebuhom, popolnoma naravno in seveda zelo odgovorno.
Naj omenimo, da se poleg rednega športa v vseh nosečnostih že 29 let prehranjuješ na veganski način. Je morda ravno to dvoje razlog, da nisi imela težav med nosečnostmi?
Jasmina Kozina Praprotnik: Seveda. Ker se prehranjujem rastlinsko, ne jem hidrogeniziranih maščob, niti enostavnih sladkorjev. V svoje telo se trudim ne vnašati živil, ki sprožajo vnetne procese. Mislim, da tudi zato lahko vzdržujem visok nivo življenjske energije in se hitro obnovim.
Nosečnost je naravno stanje in če se nosečnica dovolj giblje, potem zmanjšamo razloge, da bi imele težave. Žensko telo je narejeno tudi za to, da v sebi nosi novo življenje in razne težave niso samoumevna spremljava. Pogosto so le »dodatna« ponudba, kadar s telesom ne ravnamo primerno. Počitek torej ni vedno rešitev za vse nosečniške težave.
Pogosto so nosečniške težave le »dodatna« ponudba, kadar s telesom ne ravnamo primerno. Počitek torej ni vedno rešitev za vse nosečniške težave.
Odklikaj na 2. stran intervjuja…
